DVD / Sladko življenje

Sladko življenje - mejnik v popkulturi, mojstrski škandal in orjaški hit, ki je Felliniju vrgel Zlato palmo - je panorama rimskih noči, polnih aristokratskega glamurja, swinging seksa, klubskega freakshowa, vampic s praznimi glavami in žrebcev s polnimi glavicami. Mnogi so tedaj celo pomislili, da so blondinke doma v Italiji, ne pa na Švedskem. Anita Ekberg je bila res koncert za čute, toda tudi Yvonne Furneaux, Anouk Aimee in Magali Noel so izgledale kot snov, iz katere so narejene najbolj vlažne sanje. In nekje med njimi je ves čas Marcello Mastroianni, orgiastični party animal, ki je na sledi ženski z obrazom »umbrijskega angela«, bulvarski žurnalist, ki hoče postati artist, mali seksualni parazit, ki ni žigolo le zato, ker že ima poklic, socialni deklasiranec v smokingu, ki misli, da je seks z aristokratkami vsaj tako nalezljiv in lepljiv, da bo lahko tudi sam na Rim pogledal od zgoraj. Množice so vreščale od ugodja, na uro ni gledal nihče, kritiki so tekmovali, kdo bo izumil čimbolj nenavaden izraz za to, kar je videl, na koncu pa so se zmenili, da bodo temu rekli kar freska ali pa »potovanje skozi skorumpirano noč«. Ne, to je »film kristjana v osebni krizi, film kristjana, ki je izgubil vero«, so kričala verska trobila, Vatikan pa je itak ponorel: po eni strani mu je šel film v nos zaradi nekrščanskega prikazovanja samomora, medtem ko se mu je seks zdel preveč lahkoten, sladek, samoumeven in premalo reproduktiven, še več - Sladko življenje je ustvarjalo vtis, da je v seksu mogoče tudi zares uživati.