urejanje »
https://www.mladina.si/50397/ne-bojim-se/?f=uhhquzpgsepysshiae7huvzazuup1a

DVD / Ne bojim se

Gabriele Salvatores Giuseppe Cristiano, Mattia Di Pierro, Adriana Conserva

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 16, 22. 4. 2010

/media/www/slike.old/mladina/dvdne_bojim_se.jpg

 

Napovednik za film Stand by Me bi zlahka zmontirali tako, da bi izgledal kot napovednik za grozljivko: štirje prijatelji gredo v gozd, kjer najdejo truplo svojega vrstnika. Nekje vmes bi lahko celo dodali, da je film posnet po zgodbi Stephena Kinga, kralja grozljivk. Italijanski nostalgik Ne bojim se, posnet po bestsellerju Niccola Ammanitija, je resnica filma Stand by Me. Tudi tu skupina otrok leta po razsijani, idilični, bukolični, ruralni preteklosti, tudi tu je poletje, »zadnje poletje«, tudi tu si otroci pripovedujejo grozljivke, tudi tu se grejo »igre moči« in tudi tu vsa ta pastoralna nedolžnost čaka na morasto defloracijo in deziluzijo, kar se zgodi, ko delikatni, 10-letni Michele (Giuseppe Cristiano) na žitnem polju, pri zapuščeni kmetiji, odkrije zakamuflirano luknjo, v njej pa truplo svojega vrstnika, Filippa (Mattia Di Pierro), za katerega pa se izkaže, da je uklenjen in še vedno živ. Filippo ni niti »divji otrok« niti Kaspar Hauser, ampak stranski efekt leta 1978 - stranski efekt brezposelnosti, političnih zlorab in ugrabitve Alda Mora, ki je šokirala Italijo in demontirala italijansko politiko. Film se vrti skozi oči otroka, ki ne ve, kaj se dogaja, in Gabriele Salvatores, režiser tujejezičnega oskarjevca Mediterraneo, izredno lepo ujame tesnobno dramo tega otroka, ki ima vse razloge, da ga je strah. Odraščanje je pač grozljivka, ki je ne pozabiš.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa