urejanje »
https://www.mladina.si/50550/kalkulator-kratke-novice/?f=uhhquzpgsepyp1aiae7huvzazuuzss

Darja Kocbek

 |  Mladina 19  |  Ekonomija

Kalkulator: Kratke novice

Jurij Žurej

Jurij Žurej
© Matej Leskovšek

Se igrajo z blagovnimi znamkami?

Intelektualna lastnina slovenskih gospodarskih družb je premalo zaščitena ali pa je zaščitena neustrezno, ugotavlja direktor urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej. Kot primer dobre prakse izpostavlja celjski Cetis, ki se na urad obrača s konkretnimi vprašanji in predlogi. Nekateri direktorji se igrajo z blagovnimi znamkami podjetij, ki jih vodijo, čeprav so te v povprečju vredne kar petino podjetja. Kdor hoče biti uspešen igralec na trgu, mora zavarovati svojo intelektualno lastnino.

Banke delovale usklajeno?

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi suma usklajenega delovanja začela postopek zoper Novo Ljubljansko banko (NLB), Banko Celje, Abanko Vipa, Banko Koper, Gorenjsko banko, Probanko, Novo Kreditno banko Maribor (NKBM) in Hypo banko, ki so Infond Holdingu lani zasegle delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. ATVP svoj sum menda utemeljuje na skoraj hkratnem zasegu delnic, oblikovanju konzorcija za prodajo deleža Mercatorja in dogovoru dividendne politike v Mercatorju. Osem bank je lani poleti Infond Holdingu zaseglo večinski delež v Pivovarni Laško in nekaj manj kot četrtinski delež Mercatorja, ker jim ni poplačal posojila.

Zavrnjen tožbeni zahtevek

Okrožno sodišče v Kopru je zavrnilo tožbo Zavarovalnice Triglav zoper Istrabenz. Triglav je 10. novembra 2008 vložil tožbo zoper Istrabenz, ker mu ni plačal kupnine za Petrolove delnice. Uprava zavarovalnice je takrat pojasnila, da je Triglav 28. decembra 2007 nepreklicno in brezpogojno sprejel zavezujočo ponudbo Istrabenza za nakup Petrolovih delnic v skupni višini 19,95 milijona evrov. Istrabenz trdi, da ni dolžan kupiti Petrolovih delnic. Sodišče je zavrnilo tudi nasprotno tožbo Istrabenza zoper zavarovalnico Triglav. V Triglavu napovedujejo pritožbo zoper odločitev sodišča.

Ugodne razmere za sivo ekonomijo

V Sloveniji pomeni siva ekonomija po podatkih tujih raziskovalcev okrog 27 odstotkov BDP, kar je 10 milijard evrov neevidentiranega prometa na leto. Delež sive ekonomije se bo zaradi gospodarske krize verjetno še povečal, pravi Pavel Sedovnik iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). V Sloveniji so ugodna tla za razcvet sive ekonomije, saj so zastopani vsi pojavi, ki jih strokovnjaki pojmujejo kot generatorje tega pojava. To so davčna politika, plačilna nedisciplina in tog trg dela. Razmere poslabšuje veliko število izjem, za katere veljajo posebni pogoji ali so iz sistema obdavčenja izvzeti, opozarja Sedovnik.



Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa