Veliko dela za nič?

Študenti žrtve plačilne nediscipline

Med počitnicami naj bi študenti delali več. Pri izbiri delodajalca pa morajo biti pozorni, saj veliko podjetij zaslužkov ne izplača ali pa z izplačili zamujajo. Na strani www.neplacniki.info je recimo navedenih 429 podjetij, ki z izplačili zamujajo že več kot 60 dni.
Študentje predstavljajo eno bolj ranljivih skupin trga dela, podjetje jih lahko kadarkoli odslovi, nimajo pravice do regresa in sindikalnih pravic, niso upravičeni do kritja stroškov prevoza na delovno mesto, v najslabšem primeru pa jim delodajalec ne plača opravljenega dela. Na e-Študentskem servisu pojasnjujejo, da s plačilom v trenutni gospodarski situaciji zamuja že več kot polovica podjetij. Vendar študenti tega ne občutijo, saj servis 90 odstotkov zaslužkov založi iz rizičnega sklada.
Plačilna nedisciplina pa ne povzroča skrbi le študentom, temveč tudi servisom. Carmen Vodovnik z e-Študentskega Servisa pravi: »V e-Študentskem Servisu že več kot četrtino delovnega časa porabimo za izterjavo zaslužkov dijakov in študentov. V preteklem letu smo kar 35.000 ur dela porabili za izterjavo, opravili smo več kot 150.000 telefonskih klicev, poslali 40.000 pisnih opominov in po sodni poti izterjevali plačila od skoraj 500 delodajalcev.«
In kako se nevšečnostim z delodajalci izogniti? Študentski servisi članom svetujejo, da se o bodočem delodajalcu pozanimajo na strani www.neplacniki.info, na straneh Ajpesa lahko preverijo morebitne blokade na transakcijskih računih, številne koristne informacije pa so dostopne tudi na forumih. Pomembno je, da se študent z delodajalcem natančno dogovori o vseh pogojih dela, o urni postavki, trajanju, zahtevah, dodatnih pogojih in tudi o roku, v katerem lahko pričakuje plačilo. Le tako se lahko izogne nesoglasjem. Še bolj pomembno pa je, da pred začetkom dela delodajalec študentu potrdi in podpiše en izvod napotnice.