Film / Charlie St. Cloud

proti +

Kaj hoče Bog?

Charlie St. Cloud je h'woodska ideja globokega filma. Kar pomeni, da za svojo globino ni dovolj pameten. Charlie St. Cloud - de facto tragična verzija komedije Še enkrat 17, v kateri je Matthew Perry »čudežno« mutiral v sedemnajstletnega Zaca Efrona - je prepojen s tesnobo in bolečino iz druge roke, morbidnostjo in žalovanjem iz tretje roke, diskontnim občutkom krivde in faux-dizajnersko resnobnostjo, ki se šlepa na Somrak, le da se Charlieju St. Cloudu (Zac Efron), osamljenemu dvajsetletniku iz malega, zakotnega, depresivnega mesta, ne prikazuje vampir ali volkodlak, ampak duh Sama (Charlie Tahan), njegovega mlajšega brata, ki je umrl v prometni nesreči in za sabo pustil somrak, v katerem se zdaj utaplja in duši Charlie, lokalni grobar, ki se iz te vukojebine ne premakne, da bi lahko ob vsakem sončnem zahodu pokramljal z mrtvim bratom, in ki skuša teološko dognati, kaj je hotel Bog reči, ko je ubil Sama, njega pa pustil živega. Kaj pomeni to, da je preživel? Dialektični odgovor bi se glasil: če Charlie najde toliko dokazov o obstoju posmrtnega življenja in če si tako zelo biti s svojim bratom, potem to pomeni, da Bog hoče, da se mu pridruži. Čim prej. Smrt je druga priložnost. Charlie St. Cloud - film o fantu, ki mu mistična Usoda ubije kariero, tako da nikoli ne zapusti te vukojebine in da nikoli ne odide na Stanford - je tipični produkt krizne Amerike: ameriška ideja druge priložnosti je mrtva.