Vile v roke!

Župani in visoki javni funkcionarji pozivajo k pogromom na Rome

V ponedeljek je v Odmevih na nacionalni televiziji eden izmed preostalih dveh županskih kandidatov mestne občine Novo mesto in aktualni župan Alojz Muhič dejal, da bi moral vsak lastnik zemljišča, na katerem stojijo romske barake, zoper Rome uporabiti »represivne ukrepe« ali pa »jih spoditi s svojega zemljišča«. Drugi, kandidat SDS, Bojan Kekec, pa je menil, da bi morala izgone izvršiti policija, tamkajšnje romsko naselje pa označil za »leglo kriminala, v katerem si niti policija ne upa več posredovati brez posebnih enot«. Dan za tem je na tiskovni konferenci ministrstva za okolje generalni direktor geodetske uprave Aleš Seliškar na vprašanje o romskih naseljih na zasebnih zemljiščih odvrnil: »Če bo kdo meni v stanovanje postavil nekaj drugega, jaz ga bom vrgel ven.«
Res je, da so takšen način reševanja v preteklosti že predlagali tudi nekateri politiki, poslanci in aktivisti civilnih pobud, a omenjeni trije so v resnici močno povezani z Romi. Novomeški župan je prvi odgovoren za ureditev neurejenih razmer v vseh romskih naseljih v svojem kraju, geodetska uprava pa je pri teh postopkih vedno pomemben partner. Morda res ne gre še za dejanske izgone in vsekakor ne v tolikšnem obsegu, kot smo mu priča v Franciji. A po drugi strani v Franciji to počne vsaj policija, francoske oblasti niso pozvale k samovolji, k temu, da državljani primejo v roke poljsko orodje in ga uporabijo na Romih.
Po letih prizadevanj predvsem nevladnih organizacij in medijev, da bi državna in potem v praksi tudi odgovorne lokalne oblasti razumele, da je edina rešitev ureditev romskih naselij, je storjen korak nazaj. Razen v Prekmurju namreč nikjer drugje v Sloveniji ni niti enega legalnega romskega naselja, čeprav vsaj v dvajsetih slovenskih občinah po zakonu o lokalnih volitvah in s skladu z več odločbami ustavnega sodišča Romi živijo avtohtono več kot pol stoletja. Za to so odgovorne občine, ki bi morale poskrbeti, da odkupijo tista zasebna zemljišča, kjer stojijo romske barake, jih prodati Romom in urediti komunalno infrastrukturo. Ali pa določiti območje za romsko naselje na občinski zemlji. A tudi ko lokalne oblasti to želijo, gre za nekoristno početje. Njihovi volivci namreč ne odobravajo urejanja romskih naselij v svoji občini, potiho namreč po vseh teh letih še vedno upajo, da jim bo »svoje« Rome morda uspelo »preseliti« v sosednjo občino, ki bo morda pred njimi ustvarila legalne razmere za bivanje Romov.
In v teh razmerah so izjave omenjenih županskih kandidatov, županov in visokih državnih funkcionarjev nevarne. Čeprav radi rečemo, da se slovenskim Romom godi bolje kot Romom v številnih drugih evropskih državah, pa so neznanci na primer v začetku meseca v Leskovcu pri Krškem zažgali šolski kombi, ki je vozil v vrtec romske otroke.