“Tudi mlade Nemce je treba integrirati.”

Predstavniki turške manjšine v Nemčiji za Mladino

Hilmi Kaya Turan, namestnik predsednika združenja Turkov v Nemčiji (TGD), je zgrožen nad zadnjimi izjavami nemške premierke Angele Merkel. Pa tudi nad kritikami, ki so letele na nemškega predsednika Christiana Wulffa, ki je izjavil, da je tudi islam del Nemčije. »Ti časi za nas, Turke v Nemčiji, niso ravno prijetni. Turki, pa tudi preostale manjšine, se počutimo malce neprijetno in vem, da se mnogi, nekateri so tudi visoko izobraženi, ukvarjajo z mislijo, da bi Nemčijo zapustili,« razlaga Turan. Opaža, da populizem zadnje čase raste, predvideva, da gre vštric s slabšanjem socialnih razmer. Turki so seveda v Nemčijo prišli zaradi dela, pravi, toda zaradi modernizacije in avtomatizacije naj bi delo izgubili.
Napetosti med nemško večino in turško manjšino pa sploh ni ali vsaj ni tolikšna, kot jo zadnje čase v Nemčiji predstavljajo politiki, pravi Bessin Alpbek, predstavnica združenj turških staršev v Nemčiji, ki je prav tako presenečena nad zadnjo tezo Angele Merkel o tem, da je projekt multikulturalizma propadel: »Glejte, saj o tem govorimo že dolgo. S temi hipotezami smo se že naučili živeti in pravzaprav sploh več ne vemo, kaj naj vedno znova na to odgovarjamo. Politiki spet in spet ponavljajo ista gesla, zastarele zahteve, ki nimajo nobene zveze z resničnostjo. Osupla sem,« pravi. Dejstva naj bi bila naslednja: od 4 milijonov priseljencev jih ima t. i. težave z integracijo zgolj okrog 10 odstotkov. Gre večinoma za mlade, ki so zapustili šolanje, brezposelnost med njimi je 40-odstotna. »V šole ne gredo ali jih zapustijo zaradi slabega znanja nemščine. Nemško ne znajo, ker ne hodijo v vrtec. V vrtec pa ne hodijo, ker ni prostora. Ali pa zato, ker starši niso zaposleni in jih v vrtec sploh ne pošiljajo. »
Do turške manjšine, pravi Alpbekova, naj bi bili zdaj kritični zaradi upada javnomnenjske podpore konservativni stranki CDU Angele Merkel. »Ta gesla politiki vedno uporabijo ob kakšnih volitvah, sedaj so v zvezni državi Baden-Wurttemberg, naslednje leto v Berlinu.« Ironično je, dodaja Alpbekova, da je zaradi drugih izjav Merklova sedaj dobesedno morala priliti olje na ogenj tik pred t. i. četrtim integracijskim kongresom, ki naj bi sicer počasi, a vztrajno prinašal sadove. V resnici je multikulturalizem v Nemčiji že beseda brez vsebine, ne pomeni nič in je lahko le še zlorabljena. Na drugo razsežnost realnosti v nas je opozoril Ivkin Pamir, predstavnik zveze turških podjetnikov. »Če koga skrbi etnični izvor, če je ta še kakšno merilo, kaj boste potem rekli na dejstvo, da denimo tukaj, v Hannovru, več kot polovica danes rojenih otrok izhaja iz družin z imigrantskim izvorom«? In, dodaja Pamir, če je problem v 10 odstotkih imigrantske populacije, ki ne zna dobro jezika, »potem imate v večinski, nemški populaciji 10 do 15 odstotkov mladih Nemcev, ki prav tako niso integrirani, ki so predčasno zapustili šolanje in ki ne znajo nemško«.
V resnici pa je zaradi imigracije nemška družba danes uspešna in bogata, tretja in četrta generacija turških priseljencev hodi na univerze, zaradi priseljencev nemške multinacionalke sklepajo posle po svetu, imajo etno marketing. In konec koncev, turško manjšino v Nemčiji sestavlja okrog 700 tisoč podjetnikov, ki so v državo investirali sedem milijard evrov in ki imajo na leto 30 milijard evrov prometa.