Film / Žaga 7 3D

proti

Serija, ki hlini, da je mrtva.

Žaga - serija šokerjev, ki so rekalibrirali in redefinirali torture porn - je prišla do konca. Vsaj tako pravijo, pa četudi to ni nujno, saj se je že prej nekajkrat zdelo, da je seriji odbila zadnja ura, toda vedno znova se je vrnila - z novimi grešniki, ki jih čakajo hude kazni in še hujše pasti, in z novimi dediči oz. kopisti mesijanskega Johna (Tobin Bell), alias »Jigsawa«, genialnega serijskega morilca z razlogom (in božjim kompleksom), ki je leta 2004, v originalni Žagi, sprožil kinetično igro groze, torture in smrti, permanentno mučilnico, v kateri se prepletajo slepe pege zakonodaje, svetopisemski nihilizem in pravi cunamiji telenovelističnih razkritij, tako da je vprašanje le, kako bi to režiral Pedro Almodovar. Serijski morilci skušajo običajno s svojo kreativnostjo in genialnostjo impresionirati javnost, »Jigsaw« - ali kak njegov kopist - pa skuša s svojo kreativnostjo in genialnostjo impresionirati svoje žrtve. In v tem je unikaten. Toda če so bile pasti, s katerimi kaznuje grešnike, glavni hit te serije, potem je serija očitno na koncu: pasti, pa četudi ekstremne, so deja-vu, le kopije starih pasti. A po drugi strani, tudi kazni, grehi in flashbacki - in celo slepe ulice! - so le deja-vu. In seveda, deja-vu so tudi grešniki: pred peklenskimi pastmi namreč bežijo tisti, ki so preživeli prešnjih šest epi-zod. Problem je le v tem, da ne veš, kateri so dejansko preživeli in kateri ne, kajti živi znajo v tej seriji mojstrsko hliniti smrt. In kot veste, mrtvi tu vedno skrivajo več kot le to, da so v resnici živi, kar je seveda priložnost za nove telenovelistične twiste in nova nadaljevanja, tako da Žage - in ciničnega boja za »Jigsawovo« dediščino - na vašem mestu še ne bi odpisal. Tudi serija verjetno le hlini, da je mrtva.