Bratje Gadafi iščejo izhod ...

... a delajo račun brez krčmarja

Medtem ko se nad polkovnika in libijskega voditelja Moamerja Gadafija, ki skuša surovo zatreti upornike, zgrinja vse več temnih oblakov, njegovi sinovi iščejo - vsak po svoje - izhod iz krize, in to tako, da bi ostali na oblasti.
Saif, najbolj »kozmopolitski« izmed Gadafijev, saj se je šolal na evropskih univerzah v Londonu in na Dunaju, je pred dnevi ponudil mirovni načrt za Libijo. Ponudil se je za začasnega predsednika države in obljubil, da jo bo popeljal v demokracijo. Po tem načrtu - za katerega je po poročanju britanskih medijev v Londonu lobiral njegov tesni sodelavec Mohamed Ismail - bi očetu Gadafiju omejili oblast, v začasno libijsko vlado pa vključili tudi predstavnike opozicije. Volitve bi bile v »bližnji prihodnosti«, takoj pa naj bi se začel »proces sprave«. Saif Gadafi računa na razumevanje in pomoč ljudi iz tujine. Izkoristiti hoče politični kapital, ki si ga je ustvaril po svetu, saj je v Londonu pogosto gostil zahodne politike, doma pa se ga drži sloves »reformatorja« družbe, vendar je oblast njegove nakane v preteklosti preprečevala. Toda Saif je za opozicijo nesprejemljiv, saj je 17. februarja, ob zori libijske revolucije, podprl zatrtje demonstracij. Med brati ga podpira Sadi Gadafi, nekdanji poklicni nogometaš v italijanski ligi, nato pa vojaški poveljnik ene izmed enot polkovnikove vojske in podjetnik.
Saifu nasprotuje brat Mutasim, svetovalec za nacionalno varnost in zaradi svojega položaja zagotovo politično najmočnejši med Gadafijevimi sinovi. Je proti vsakemu dogovarjanju z opozicijo, zavzema pa se za ohranitev džamahirije, države ljudstva. Pravi, da so ljudje sicer siti umiranja, vendar »se moramo bojevati, dokler ne porazimo opozicije ...«. Podpira ga brat Hamis Gadafi, poveljnik elitnih čet, ki so ga v javnosti že odpisali, češ da je umrl v neki samomorilski akciji, vendar je ostal na čelu svoje enote.
Kaj si misli polkovnik Moamer Gadafi o početju sinov in njihovem »iskanju rešitve za Libijo«, sicer ne vemo. Prejšnji teden je v Turčijo na pogajanja o iskanju izhoda iz krize poslal svojega zunanjega ministra, vendar so evropski voditelji zavrnili njegove predloge. Zahod si pač ne more več privoščiti Gadafijevega obstanka na oblasti, četudi so številni zahodni politiki desetletja dolgo prijateljevali z njim. Tudi italijanski premier Silvio Berlusconi se mu je odrekel in, tako kot že prej voditelja Katarja in Francije, za legitimno politično oblast priznal libijske upornike, združene v prehodnem narodnem svetu (TNC).
Ti pa zahtevajo, da morajo »Gadafi in njegovi sinovi zapustiti položaje, preden se bodo mirovna pogajanja sploh začela. Od te zahteve ne bomo odstopili.« Tako je dejal tiskovni predstavnik TNC Šamsedin Abdulmelah.
Zato so verjetno načrti Gadafijevih sinov podobni gradovom iz puščavskega peska, ne pa možnost za njihovo vključitev v libijske družbene spremembe.