Svet: Kratke novice

Medvedjev se umika?

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je devet mesecev pred predsedniškimi volitvami sporočil, da si želi kandidirati za nov mandat, a se na volitvah ne želi pomeriti z nekdanjim predsednikom, zdaj predsednikom vlade Vladimirjem Putinom. Najboljši pa je njegov izgovor - preveč sta si podobna, da bi oba kandidirala. Bolj kot pritisk na Putina se to zdi napoved, da ne bo kandidiral, če bo to storil Putin.

35

Odstavljeni tunizijski predsednik Ben Ali in njegova soproga sta bila v odsotnosti obsojena na 35 let zapora. Spoznana sta bila za kriva kraje javnega denarja. Ben Ali je s soprogo sicer na varnem v Savdski Arabiji, v Tuniziji pa ga čaka še eno sojenje, pred vojaškim sodiščem bodo proučili obtožbe o umoru in mučenju.

10 + 10 = 20

V Avstriji priprti nekdanji hrvaški premier Ivo Sanader je umaknil pritožbo na izročitev Hrvaški in bo izročen po hitrem postopku. Med tem Večernji in Jutarnji list razkrivata nove podrobnosti o Sanaderjevih umazanih poslih. V zameno za večinske upravljavske pravice v hrvaški naftni družbi Ina naj bi od madžarske naftne družbe Mol dobil deset milijonov evrov podkupnine. Sanader je sicer doma obtožen zlorabe položaja, ker da je sodeloval pri transferju okoli deset milijonov evrov proračunskega denarja iz javnih podjetij in ministrstev v stranko HDZ in na račune njenih veljakov.

Pogajanja s teroristi

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je sporočil, da pogajanja s talibani, v katerih sodelujejo tudi ZDA, potekajo dobro. Čeprav je javna skrivnost, da je to v popolnem nasprotju od dolgoletne doktrine ZDA, da se s teroristi ne bodo pogajali, je to hkrati prva javna potrditev novih odnosov na najvišji ravni. Medtem je bilo v zadnjem tednu v Afganistanu ubitih osem tujih vojakov ter več kot petdeset civilistov. Skoraj toliko civilistov je bilo v tem obdobju ubitih tudi v Iraku, kjer ZDA prav tako že skoraj desetletje širijo demokracijo.

Presnete delavske pravice

Ameriško vrhovno sodišče je zavrnilo skupinsko tožbo 1,6 milijona delavk veletrgovine Wal-Mart, ki so delodajalca želele tožiti zaradi diskriminacije pri napredovanju in plačah. To pomeni, da bi vsaka delavka morala sama v tožbo proti trgovinskemu gigantu. Tam so izrazili veselje nad odločitvijo sodnikov, saj bo tožb tako precej manj, ker so za slehernika predrage. Navdušeni so tudi v drugih ameriških gigantih, recimo v Microsoftu, kjer opozarjajo na škodo za gospodarstvo, če bi kar vsak delavec, ki so mu kršene pravice, lahko iztožil odškodnino ...