V zapor celotna internetna generacija?

Predlagane spremembe kazenskega zakonika vnovič zaostrujejo sankcije za kršitev avtorskih pravic

Ob vložitvi predloga sprememb kazenskega zakonika v državni zbor je v slovenski »kiber javnosti« zavladala panika. Zaradi sprememb člena, ki ureja kršitev materialnih avtorskih pravic. Šlo je za revolt proti zaostrovanju kaznivosti uporabe na internetu prosto dostopnih, avtorsko zaščitenih datotek, predvsem najpopularnejših, filmov, glasbe in sorodnih produktov zabavne industrije ter računalniške programske opreme. Dejstvo je tudi, da je to korak nazaj v razvoju sodobnega urejanja avtorskih pravic na internetu. Hkrati pa gre tudi za korak nazaj k ureditvi, ki smo jo, z izjemo zadnjih dveh in pol let, poznali dolga leta. Pa ni bilo nobenega odpora, celo med najbolj hvaležnimi uporabniki interneta ne.
Odpor je sprožil predlog spremembe kazenskega zakonika, ki predvideva, da se iz člena, ki ureja kršitev materialne avtorske pravice, izvzame besedna zveza »z namenom prodaje«. Na ta način postane kazniva sama posest avtorsko zaščitenih datotek. V primeru, da skupna tržna vrednost doseže večjo premoženjsko korist, torej 5000 evrov, so za to posest predvidena do tri leta zapora. Kar je manj, ni kaznivo. Celotna internetna generacija je hitela seštevati in hitro ugotovila, da je več tistih, ki bi morali v zapor, kot tistih drugih. A dejstvo je, da je bilo posedovanje avtorsko zaščitenih datotek, vsaj s področja zabavne industrije, kaznivo tudi po veljavnem zakoniku, in sicer v 149. členu, ki sledi členu, ki se sedaj spreminja. Po tem členu, ki določa kaznivost kršitve avtorskih in sorodnih pravic, je bila kazniva posest omenjene večje tržne vrednosti »fonogramov, videogramov, rtv-oddaj ali podatkovnih baz«. Gre za kaznivost na podlagi zaščite izdelovalcev teh produktov, vsebina, torej avtorji, pa v zadnjih letih ni bila zaščitena s kazenskim pravom.

Avtorski lobi

Nesoglasje v državnih organih

Nižanje stroškov

Enostranske ocene