Grossmannov festival

Požri me kultno!

»Jebenti, tu je pol državnega vrha,« dahne eden izmed beograjskih skinheadov, ki sta povabljena na slavnostno zabavo, na kateri se zbere vsa srbska elita - od politikov in cerkvenih dostojanstvenikov do profesorjev in kriminalcev. Skinheada, člana neonacistične huliganske tolpe, tu - na tem stranišču srbske politike - obenem tudi ugotovita, da je njuna tolpa le orodje v rokah policije: ko jih rabijo, ko torej srbska politika rabi »krizo« in »izredno stanje«, jih aktivirajo. Ko eden izmed njiju na koncu sanjari o tem, kaj bi se zgodilo, če bi v življenju izbral drugo pot, to sanjarjenje hitro prekine s spoznanjem, da v Srbiji možnost izbire ne obstaja. Tako se odvrti srbski film Striženje (Šišanje), ki je prejšnji teden na Grossmannovem festivalu (v Ljutomeru, glavnem mestu kultnosti), nadomeščal Srbski film in Življenje in smrt porno tolpe, hita lanskega Grossmannovega festivala, in ki je imel sijajno filozofsko oporo v apokaliptičnih zombiadah a la Vodna pipa živih mrličev (Bong of the Dead), Vzpon živih mrtvecev (Eaters) in Temne duše (Dark Souls), torture pornu a la Pohabljanje (Chop) in Maske (Masks), protikapitalističnih distopijah a la Prenos (Transfer) in Tetsuo III, azijskem popu, retro fujih, lovecraftiadah in kakopak manični, neogotski Žalostni baladi za trobento (Balada triste de trompeta), ki jo je posnel kultni Alex de la Iglesia in ki je pobrala Hudega mačka.