Ugled razpadajoče fasade

Stolpnice slovenske prestolnice

Takole bomo začeli - velemesto tvorita dva atributa: urbani hrup in stolpnice. Urbani hrup je hupanje, zaviranje, speljevanje avtomobilov, brnenje motorjev, odpiranje avtobusih vrat, zvok iz zvočnika na železniški postaji, cinglanje biciklov, šunder kafičev ...vse tisto, kar meščanom skoraj nezavedno iz dneva v dan zagotavlja, da niso v tišini vasi. Toda sedaj, ko je v strogem mestnem središču zaradi odsotnosti avtomobilov skoraj mučna tišina, sicer rezervirana za nedeljo popoldan, so edini preostali element, ki bi morebiti Ljubljani podeljeval status prestolnice - metropole, stolpnice. In na te smo bili včasih tako zelo ponosni. Pomislite samo, kako neverjetno čudo je bil Nebotičnik, zgrajen nalašč zato, da bi malo provincialno mestece dobilo pridih New Yorka, v tistem času sanjske emigrantske destinacije pogumnih Slovencev. V časih stare Juge je bil seveda koncept stolpnic drugačen - pri njihovi gradnji je šlo bolj za dokazovanje "modernosti", "razvitosti", tekmovanje s kapitalizmom, bile so tako rekoč obvezen repertoar mestne arhitekture, Iskrina stolpnica pred parlamentom pa ikona. In dolgo časa najvišja stavba v Ljubljani. Stolpnice so bile nujne za krepitev ugleda celotne družbe. Potem so prišli novi časi in stolpnice so spet dobile ta primarni kapitalistični predznak - moč denarja in kazalec uspešnosti podjetja, ki si zgradi stolpnico. Čeprav je najnovejša stolpnična pridobitev Ljubljane, BTC-jev stolpič, bolj neposrečena imitacija velikih in močnih. Poseben odnos imamo do socialistične stolpničaste dediščine. Puščamo jih vnemar, čeprav bi z nekaj kreativnimi posegi lahko tudi te kopije realsocialističnih mojstrovin zablestele v tehno 21. stoletju. Malo barve, malo modernih materialov na fasado ...Tako pa se luščijo kot Skandinavci po tednu dni Jadrana. Nesporna zmagovalka v kategoriji zanemarjenosti je kockasta stavba Telekoma na Cigaletovi, kjer domuje tudi Siol. Saj ne, da bi bila po višini prava stolpnica, je pa s svojo obliko in antenami nedvomno opazna in komunikacijska središča so nesporni elementi urbanosti. Pri tem pa je najbolj čudno to, da kot da Telekom ne ve, kako pomembna je za ugled podjetja stavba, v kateri domuje. Telekom pa ...,ja, no, nemara pa so že tako zelo v e-družbi, da jih zemeljskost ne zanima več.