Elektroholding - prvi predvolilni ring

Kdo ima moč in vpliv v elektromestu?

Poletna odločitev vlade, da sedež holdinga Slovenske elektrarne ne bo v Mariboru, je v mestu ob Dravi naletela na javni odpor, kakršnega v Sloveniji ne pomnimo. Oziroma kot ga je na ponedeljkovi seji mariborskega mestnega sveta ubesedil Tone Partljič navzočim in pristojnemu ministru Janezu Kopaču iz svoje stranke: "Ob vašem primeru se je izlila dolgoletna frustracija Maribora." Na prvi jesenski seji so kritike poslušali vsi - tudi občinski poslanci in mariborski župan. Slednji predvsem na račun očitka, da niso pravočasno ukrepali.

V ozadju spora mesta z državo pa si lokalni politiki, ki bodo prihodnje leto agitirali za volilne glasove, med seboj že slaba dva meseca dvigajo ali zbijajo ugled. Mariborski župan Boris Sovič je šel tako daleč, da je na vprašanje novinarke regionalnega častnika o teži mariborskih politikov v Ljubljani hvalisavo odgovoril, da sam lahko pokliče predsednika svoje stranke (ZLSD), predsednik lokalnega LDS pa ne.

Hiter pregled minulih županovih podvigov pa kaže malce drugačno sliko: Sovič navadno pravilno napoveduje razvoj dogodkov, a je praviloma brez politične moči ali vpliva. Svojo nemoč je pokazal že ob selitvi ministrstva za malo gospodarstvo. Podobno kot pri elektroholdingu so tudi takrat pričakovali naselitev državne inštitucije v Mariboru, namesto tega pa so doživeli zgolj obisk na ministrski ravni.

Zgodba ni bila precej drugačna, ko je mesto izgubilo betnavski grad. Za časa sveže vlade gradnja ceste med Avstrijo in Hrvaško zgublja prioriteto, župan pa na lokalni ravni podpira nekonkurenčne projekte (kot v primeru regionalnih razvojnih agencij). Kompleks kalimerovstva, h kateremu se tako rad zateka župan, pa mu krepi tudi dejstvo, da Maribor nima niti enega ministra ali ministrstva.

Ker je holding postal politični problem, se zdi, da lokacija sedeža (p)ostaja odprto vprašanje. Namesto župana dejansko lobirajo poslanci stranke, ki jim je vladna poteza precej zbila priljubljenost. Dokazovanje, da bi bilo modro znova razmisliti o sedežu, temelji na strahu pred volilno katastrofo in upanjem, da pametnejši popusti.

Na županovo pomoč se ne morejo najbolj zanašati. Odločitvi vlade, da sedeža ne bo v Mariboru, so namreč pripomogli tudi pri Združeni listi. Ni sicer jasno, če je župan klical Boruta Pahorja in lobiral, a če bo želel ostati župan, bo moral počasi res zavrteti kak telefon ...