Različne sejnine

Državne sejnine samo za gospodarske svetnike

Ena najbolj sočnih tem minulih tednov so višine sejnin in nagrad, ki jih člani upravnih odborov dobivajo za upravljanje bank. Sejnine predsednika uprave Nove Ljubljanske banke, Marka Voljča, po pisanju finančnega dnevnika ocenjujejo na 80.000 DEM letno, še dvema članoma uprave pa bi naj sejnine nanesle 50 oziroma 30 tisoč nemških mark.

Prikupni zneski. Še posebej, če jih primerjamo s sejninami v kakšnih drugih svetih. Recimo mestnih, kjer sejnine po zakonu dosegajo dobro desetino županove plače, kar nanese - v Mariboru recimo - okoli 50 tisočakov mesečno. V manjših občinah, kot je Gornja Radgona, je letni znesek, predviden za sejnine, nižji od petih milijonov letno. Kolikor je ponekod premalo za enega, je drugod dovolj za vse sejnike!

Na površje pa je prišlo tudi dejstvo, da državni uslužbenci ne bi smeli dobivati sejnin! Sklep vlade iz leta 1995 v drugem členu pravi, da "predsedniki in člani strokovnih svetov, ki so v delovnem razmerju v državnih organih, vladnih službah in Uradu predsednika Vlade RS, niso upravičeni do sejnin." Sklep se nanaša na strokovne svete, ki jih ustanavlja vlada.

Na podlagi tega sklepa so bile ukinjene sejnine. A ne vse - medtem ko državni uslužbenci v negospodarskih nadzornih svetih v šolah, kulturnih ustanovah ali bolnišnicah ne dobivajo sejnin, ni tako z gospodarskimi družbami v javni lasti. Člani nadzornih svetov pošte ali železnice pa sejnine vseeno prejemajo. Kot državni sekretar Igor Kušar, ki kot predsednik nadzornega sveta NLB dobiva 65 tisočakov sejnine. Neto.

Potemtakem gre za primer diskriminacije znotraj državne uprave. Uradniki na nižjih funkcijah ne prejemajo sejnin, katerih zneski bi bili nižji od kakšnih občinarskih, sočasno pa v dobičkonosnih tržnih podjetjih visoki funkcionarji dobivajo mastne sejnine. O uspešnosti in upravičenosti prejemkov pa verjetno najbolje govorijo poslovni rezultati. Sicer člani nadzornih svetov delniških družb svoje odločitve podpirajo s svojim premoženjem, a v praksi je težko samo pomisliti, da bi pri katerem odborniku ali svetniku zaradi slabih poslovnih izidov rubili ...