Ekskluzivne pravice

Žensko zanimanje za fuzbal ogroža moške

Saj vem, da imate fuzbala že dovolj, ampak moram povedati še žensko varianto zgodbe. In to je bolj kompleksen problem, ki za sabo potegne tudi določene svetovnonazorske in medčloveške premike in spremembe. Namreč - nič več ni tako, kot je bilo. Ko je bilo zadnje svetovno prvenstvo, se mi je zgodilo, da sem hotela gledati tekmo, moja moška polovica pa Esmeraldo. To je bil nenormalen presedan, ki pa je bil posledica profesionalnih in ne osebnih preferenc. Pač jaz sem pisala o fuzbalu, on je fotografiral Esmeraldo.

Dandanes pa ženska zahteva po spremljanju nogometa ni več šokantna. Tisti večer, ko smo slavili svetovno prvenstvo, je bila na Kongresnem trgu zastopanost spolov enakopravna. Ne, niso bile samo spremljevalke moških, ki so jih ti "navlekli" na nogomet, one pa jim sledijo zaradi lojalnosti ali zgolj ženske želje po tem, da so s svojimi ljubimci. Ženske so šle še korak naprej - ne samo, da so se po domovih in lokalih zbirale moške družbe, prav enako so počele tudi ženske. Ženski večer ni bil četrtek, ko so na sporedu "ženske nadaljevanke", temveč sreda, ko je bil na tv nogomet. In ko je bilo vsega konec, so se ženske same dobile v mestu in ženske same so žurale in slavile in šle celo na letališče in ženske same so povedale analizo igre naše reprezentance - res pa je, da se je analiza začela in končala z izborom najbolj seksi igralca in njegovo primerjavo z najbolj mačističnima fuzbalerjema sploh, Figom in Barthezom (v moji ženski družbi je med našimi zmagal Pavlin, za najboljši material za poroko pa je bil izbran Turbo Rudi). Pri tem pa je treba omeniti, da so bili vsled nirvanične sreče moški zelo dovzetni za odprto komunikacijo. Česar od Slovencev v normalnih okoliščinah niti ne pričakujemo.

No, ampak posledice ženskega zanimanja za nogomet so za moške skoraj katastrofične. Nemara je to še zadnji korak proti popolni emancipaciji ali celo ženski prevladi. Že tako ali tako so sodobni moški v nezavidljivem položaju omajane identitete, izgubljene moči, drugačne konstalacije razmerij med spoloma - potem pa jim ženske vzamejo še ekskluzivno pravico gledanja in komentiranja nogometa! Kaj jim sploh še ostane? Pisoarji?

Samo še ponazoritev ženske moči v nogometu: v Iranu so za tekmo Irska : Iran prvič v zgodovini fundamentalistične države dovolili, da so na stadion prišle ženske. Sicer samo Irke, a dovolj, da bodo morale o nogometu in ženskah razmišljati tudi intelektualne feministke, ki so bile doslej prepričane, da je fuzbal moški primitivizem.