Nasilje, kriminal in nogomet

Nogometni zvezdnik, ki rad tudi mahne

Povezanost Igorja Štimca, nekdanjega nogometaša Hajduka, španskega Cadiza, angleških Derbyja in West Hama in sedaj ponovno Hajduka, s kriminalnim podzemljem je stara že skoraj 10 let. Po pisanju hrvaških časopisov, v katerih je Štimac ena glavnih zvezd, ga je že leta 1992 splitska policija priprla zaradi suma sodelovanja pri krajah in tihotapljenju avtomobilov. Dokazana mu je bila preprodaja avta mercedes 190 E s spremenjenimi številkami motorja. Istega leta je bil večkrat zaslišan zaradi utemeljenega suma sodelovanja pri postavljanju eksploziva pod avtomobile, v trgovine in lokale, katerih lastniki so bili Splitčani srbske narodnosti. Preiskava je potrdila, da je bilo izvedeno miniranje vsaj 15 lokalov in trgovin. V preiskavi sta Štimčevo sodelovanje pri načrtovanju potrdila nedavno priprta Miljenko Buljubašić in Luka Oršulić. Prvi je Štimčeva poročna priča, drugi pa je njegov sorodnik. Tega leta je bil Štimac obravnavan tudi zaradi suma vpletenosti v tihotapljenje in preprodajo orožja.

V minulih letih je Štimac odprl dve diskoteki, eno prvih zasebnih športnih stavnic na Hrvaškem in z vložkom 500.000 DEM postal solastnik in član uprave splitskega Hajduka. Ljudje v Splitu so prepričani, da je Štimac diskoteko Mississippi leta 1995 od takratnega lastnika z izsiljevanjem in grožnjami prevzel za simbolično ceno. Leta 1998 je Štimac v Bolu na Braču odprl diskoteko Faces, kjer ni manjkalo fizičnih obračunov. Vsekakor sodi med najbolj znane Štimčev fizični obračun z nekdanjo ljubico Alko Vuico. Leta 1999 je podjetni Igor odprl zasebno športno stavnico Sport Tip. Posebnost teh igralnic, ki jih je danes že blizu 100 v vseh večjih hrvaških mestih, je njihova lokacija. Veliko jih je namreč v prostorih konkurenčne Hrvatske lutrije.

Sodno nedokazana je Štimčeva povezava z zločinci, ki so leta 1991 in 1992 po Splitu lovili prebivalce srbske narodnosti in jih zverinsko mučili v vojnem zaporu Lora. Nekatere tudi do smrti ali pa so jih ubili že med mučenjem. V dosedanji preiskavi je dokazano, da so na mučenja v Loro prihajali kot civilne osebe tudi domači sadistični nacionalisti, ki niso bili povezani z osebjem zapora. Med njimi sta bila tudi Štimčeva stalna "poslovna partnerja" Josip Bikić in Miljenko Bajić. Oba sta trenutno v priporu. Štimac se je priključil skupini "domoljubnih" Hrvatov na čelu z znanim zagrebškim odvetnikom Željkom Olujićem, ki po Splitu zahteva izpustitev osumljenih za zločine v Lori. Hkrati odkrito zastrašujejo preživele priče. Pred dnevi je tako organizirana skupina "ogorčenih Hrvatov" na sodišču vpričo sodnika in policije fizično napadla pričo Miloslava Katalino. Ta zdaj razmišlja, da bi sledil Zlatku Sulejmanoviću, ki je zaradi groženj s smrtjo po pričevanju pobegnil iz Splita v tujino.

Igorju Štimcu so zadeve ušle iz rok že letos poleti. Najprej je v hodniku stadiona na Poljudu po prvi kvalifikacijski tekmi za nastop v nogometni evroligi obračunal z dvema članoma španske Mallorce. Posledice: suspenz Štimca, finančna kazen Hajduku in Mallorca v evroligi. Malo pozneje je napočil 34. rojstni dan "pravega Hrvata", kot se Štimac rad predstavlja v javnosti. Zaradi neizpolnjevanja njegovih glasbenih želja v diskoteki Capo je Štimac s svojo družbo uničil inventar lokala in obmetavali s steklenicami lastnika Željka Vidovića. Ta je zadevo prijavil policiji. Nekaj tednov pozneje je Štimac v svoji splitski diskoteki Vidovića s skupino redarjev zvlekel na stranišče, kjer so ga pretepli in huje poškodovali. Od Vidovića naj bi zahtevali, da jim v mesecu dni brezplačno prepusti lokal Capo.

29. oktobra je na letališču v Splitu policija priprla nasilnega nogometaša in poslovneža. Po zaslišanju je tožilstvo zaradi "ogrožanja reda in miru ter varnosti prič" predlagalo za Štimca pripor, vendar je županijsko sodišče v Splitu v izvensodni obravnavi sklenilo, da se preiskovalna dejanja proti Igorju Štimcu ustavijo in da se zavrne zahteva za njegov pripor.