Pravica do drugačnosti v literaturi

Proza z lezbično tematiko ni dovolj kakovostna

Slovenski center PEN, društvo slovenskih pisateljev, v svoji izjavi, namenjeni širši javnosti, opozarja, da se v zadnjem času stopnjuje pritisk nad vsemi tistimi, ki izstopajo iz povprečja. Drugačni so na udaru predvsem takrat, kadar si svoja stališča upajo javno predstaviti. Najbolj naj bi bili na udaru istospolno usmerjeni. Razlog za diskriminacijo je torej le njihov način ljubezni. Vendar pa mnenja ekstremistov niti ne bi bila relevantna, če ne bi nestrpnosti roko podajala tudi država: "Žal so se primitivizmu nekaterih posameznikov v diskriminatornem ravnanju očitno pridružili državni organi."

V konkretnem primeru, zaradi katerega so se oglasili, naj bi bila nestrpno naravnana Vlado Žabot in France Pibernik, ki sedita v komisiji ministrstva za kulturo ter odločata, katera proza ali poezija je napisana v nacionalnem interesu in katera ni. Lani sta zavrnila prošnjo za status samostojne kulturne delavke pesnici in lezbični aktivistki Nataši Velikonja. Po njenem mnenju je bila odločitev sprejeta na podlagi spolnosti. "Dva fanta se izživljata," pravi in dodaja, da bi država morala paziti na to, kakšne ljudi zaposluje. Trenutno pa se z obema članoma komisije ukvarja lezbična pisateljica S. D., katere zavrnitev prošnje še ni pravnomočna, vendar skoraj dokončna.

Obe sta si zaželeli le pridobitev osnovnih pravic za doplačilo prispevka za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zavrnitev prošnje je še toliko bolj nerazumljiva, saj je ena izmed avtoric doživela tudi pohvale in bila sprejeta v program tujega založnika. Člana komisije pa sta zavrnitev njene prošnje utemeljila z razlago, da kakovost njenih del ne pomeni pomembnega prispevka k slovenski kulturi in da je v njenih delih prisoten slab kreativni pristop. Zaradi obeh primerov društvo slovenskih pisateljev skrbi, "da ne gre le za nerazumevanje, temveč nestrpnost do drugačnosti." Zato od vseh, predvsem državnih institucij, pričakuje več spoštovanja pravic do drugačnosti.