Slovenske žrtve zalivske vojne

184 posameznikov in eno podjetje

Slovenija je privolila, da bo v okviru Združenih narodov sodelovala pri pomoči Afganistanu. Posredovanja zahodnih zaveznikov, ob bok katerih bi se rada uvrščala tudi Slovenija, seveda stanejo precej denarja, pa tudi škodo, ki jo naredijo, je treba poravnati. Sicer to ni edina tovrstna pomoč, saj je Slovenija do letos plačevala tudi odškodnino žrtvam zalivske vojne. Slovenija, ki se je ravno tedaj pospešeno pripravljala na odcepitev, v tej koaliciji ni sodelovala. Ali je plačilo zgolj še ena od domislic, kako se prikupiti zahodnim zaveznikom, da nas čim bolj širokosrčno sprejmejo medse?

Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da gre za sredstva, ki prihajajo prek komisije OZN za iraško odškodnino. Ta bo prenehala s svojim delom leta 2003, konzularni sektor MZZ pa že letos. Za kaj torej gre?

Iraška odškodnina je sestavljena iz štirih kategorij za fizične in dveh za pravne osebe, toda zaradi varovanja podatkov na MZZ niso hoteli razkriti, kdo so te žrtve.

V Slovenji tako odškodnino za iraško vojno prejema 184 ljudi. Nihče ni bil med žrtvami, tistim, ki so morali pobegniti iz Iraka ali Kuvajta, teh je bilo 165, pa je bilo izplačano 544.000 dolarjev. Šestnajstim, ki so dokazali škodo, ki so jo prizadejali zavezniki ali pa Sadam, v višini do 100.000 dolarjev, pa 327.227 dolarjev. Med tistimi, ki naj bi jim bombe ali izgon iz nekdaj bogatega, sedaj pa ene najbolj revnih držav, povzročile celo več kot 100.000 dolarjev škode, se je pojavil le en upnik, ki je dobil 26.775 ameriških dolarjev. Na drugi strani pa je odškodnino zahtevalo zgolj eno samo podjetje, ki je prejelo 445.000 dolarjev pomoči.