Mile kazni za ilegalne zakole

Se klanje živali na črno izplača?

Bolezen norih krav je prodrla v samo osrčje Alp, kjer smo bili vsi prepričani, da so tiste kmetije, kjer se krave pasejo na prostem, pozimi pa jedo seno, kar nekako "eko". Še posebej v primerjavi z veliki govejimi farmami, kjer krave sonce vidijo, ko to pokuka skozi kakšno špranjo. Običajne trave pa niti ne poskusijo.

Toda BSE je udaril tam, kjer se je najmanj pričakovalo. Kaj je tisti kmet počel s svojimi kravami oziroma kako se je krava okužila, najbrž ne bo nikoli povsem jasno. Posledica pa bo veliko bolj strikten nadzor veterinarjev tako pri črnih zakolih kot tudi pri nepravilno označenih živalih. Mandatne kazni za nepravilno označene živali za kmete niso kdove drastične - 30.000 tolarjev, kar je 10 tisočakov manj, kot če bi prečkali semafor pri rdeči luči. Res pa je, da veterinarski inšpektor lahko odredi pri kršitelju prepoved prometa z živalmi.

Podobna zgodba so tudi črni zakoli. Pred kakšnim desetletjem ali malce več, ko je v mesnicah primanjkovalo mesa, so bili ti še posebej popularni, saj so se vsako jesen izvajali pravi pogromi nad prašiči. Kazni niso kdove kako visoke - od 50.000 do 100.000 tolarjev in odvzem kadavra. Vprašanje pa je, če bodo grožnje s kaznijo kaj omilile tovrstne zakole. Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz Veterinarske uprave, so leta 2000 zabeležili kar 58 primerov črnega zakola, za leto 2001 pa konec decembra še niso imeli podatkov.