Prehitro končan študij

Državne institucije spodbujajo dolgoletno guljenje šolskih klopi

Šolanje naj bi bilo pri nas brezplačno. Čeprav se učenci, dijaki in študentje ne bi ravno strinjali s to trditvijo, potem ko bi na koncu leta izračunali, koliko so potrošili za vsa učna sredstva in knjige. Za manj premožne obstajajo razne oblike državnega financiranja, kot je Zoisova štipendija za spodbujanje nadarjenih. Očitno pa, namesto da bi pristojni spodbujali čim hitrejši zaključek študija, posredno študentom svetujejo temeljitejše preverjanje znanja. V katerem primeru je bolje študirati leto dni več kot manj, je ugotovil sveži diplomiranec Tomaž.

Zoisovo štipendijo naj bi prejemal pet let, do diplome. Vendar se mu je izplačevanje subvencije prekinilo v drugem letniku, v katerega se je ponovno vpisal. Zaradi tega je na koncu pohitel z diplomo, za katero je prejel Prešernovo nagrado, in jo opravil že v četrtem letniku. S hitrostjo pa je zagrešil kapitalno napako, saj bi moral pisanje diplomske naloge zavlačevati še leto dni, če bi hotel na svoj bančni račun prejeti še dvanajst štipendij za dvanajst mesecev absolvenskega staža, kot naj bi mu zatrdili na pravni službi Zavoda RS za zaposlovanje. Če bi študiral še leto dni, bi prejemal štipendijo do konca, imel bi vse socialne bonitete, pa še državo bi oskubil za okoli sto tisočakov za subvencionirano prehrano. Tako pa so mu jo predčasno ukinili in ostal je brez sredstev, za katere misli, da je upravičen.

Po mnenje o tem, ali se je morebiti v podobnih situacijah, kot je Tomaževa, bolje eno leto "praskati po jajcih" kot hitro zaključiti s študijem, smo se zato napotili na Zavod za zaposlovanje. Koordinator Mirt Nagy je pojasnil, da bi v konkretnem primeru Tomažu lahko še leto dni izplačevali Zoisovo štipendijo, vendar le če bi mu še vedno potekal absolvenski staž. Podaljševanja študiranja pa vseeno ne priporoča: "Po našem mnenju je v interesu vsakega Zoisovega štipendista, da čim prej diplomira in se zaposli oziroma se posveti svoji strokovni karieri."