ŠOS kot SOS

Novi študentski birokrat

Študentska organizacija v Ljubljani (ŠOU), Študentska organizacija v Mariboru in Zveza študentskih klubov Slovenije (ŠKIS) so družno sprejele temeljni akt samoupravne skupnosti študentov Slovenije, s katerim so določile "demokratične temelje delovanja Študentske organizacije Slovenije (ŠOS)". Slednja naj bi predstavljala interese študentov po vsej Sloveniji ter podeljevala sredstva, ki so jih prislužili pridni študentje prek študentskih servisov. Centralizirani orjak bo seveda potreboval nov aparat - zaposlenega, izbranega prek razpisa, generalnega sekretarja (predvidevamo s tajnico), sedem članov predsedstva (izvoljenih po bogsigavedi kakšnem nadzoru), tri delovna telesa z ustreznim osebjem (za mednarodno sodelovanje, za socialo in zdravstvo ter za visokošolsko problematiko), pisarno v Mariboru in na Kersnikovi 4 v prestolnici itd. ŠOS bo tako študentski žep olajšal za okrog 150 milijonov SIT letno, da varnih stolčkov, ki naj bi bili rezervirani za že vsem znane obraze, niti ne omenjamo. Kar samo od sebe ni nič novega (glede na to, da samo ŠOU letno požre okrog 1.036,700.000 SIT), vendar, glede na dvomljivi sloves vseh treh študentskih čarodejev, bi se lahko pri ustanovitvi novega sistema potrudili vsaj glede nadzora nad sredstvi. A zunanji revizorji v statutu niso predvideni, zaposlen naj bi bil en notranji revizor ter ustanovljena nadzorna komisija SOŠ in razsodišče SOS - predvidoma bodo to predstavniki, ki že opravljajo funkcijo nadzora v svojih organizacijah (torej izkušeni mački).

Tri študentske organizacije, če se že ne obračajo na državo po pomoč pri samonadzoru (bodisi finančnem ali pri volitvah - na Republiško volilno komisijo), bi lahko opravljale funkcijo medsebojnega nadzora. Toda vse tri so sprejele akt, ki sicer govori, da ŠKIS-u pripada 33 % študentske pogače, ne določa pa, kateremu klubu koliko. ŠKIS naj bi denar razdelil sam - z notranjimi akti, kar pa v klubih zbuja dvom o pravičnosti te porazdelitve. Tako aparat študentske politike neusmiljeno raste, vse bolj pa je vprašljiva njegova korist za posameznega študenta.