urejanje »
https://www.mladina.si/88849/200323-m-hrvaska/?f=uhhugzpgsp7y11uiae7huvzazs1usv

Dobrodošli na morju

Turizem brez bratskih sovražnikov

Zavarjena vrata

Zavarjena vrata

Po razpadu Jugoslavije se je v bivših republikah razplamtel nacionalizem, ki kar noče ugasniti. V sovraštvu do svojih nekdanjih bratov so si vodilno vlogo sčasoma priborili Hrvati s svojim šovinizmom nad Srbi, ki ga zganjajo še leta po vojni. Pričujoča zgodba pa se dogaja človeku, slovenskemu državljanu iz Brežic, s srbskimi koreninami.

Primer M. M., ki že okoli dvanajst let trpi nasilje sosedov na vikendu v obmorskem Medulinu, izstopa tako po načinu obravnave s strani hrvaških oblasti kot po dolgotrajnosti nasilja. V samem začetku si je sosed ogradil kakšnih 100 m2 Brežičanovega zemljišča, M. M. pa je hotel, da mu jih vrne. Sosed mu je sprva samo grozil z umorom, kar je ponovil tudi pred pričami in sodiščem, pred koncem leta 1992 pa ga je tudi napadel. Posledica napada na M. M. je bila operacija ušesa. Ne glede na dejstvo, da so sprva morali kar policisti sami oskrbeti ranjenega M. M.-a ter da so bili sproženi kazenski postopki, še po enajstih letih ni nobene obsodbe za storilca. Pet različnih odvetnikov zadevi ni prišlo do konca, hrvaško pravosodje pa še vedno ni odgovorilo na dopise iz leta 1996. Hkrati so legalno vpisano parcelo M.M.-u odvzeli in mu v ponovljenem postopku vrnili zgolj četrtino zemlje, vmes pa so jo Hrvati tudi zasedli in zazidali.

Kar ni razvidno iz kilogramov sodnih papirjev, je v praksi vidno na sami parceli. Ob njej so skozi leta zrasle hrvaške novogradnje, ki so jih zgradili na Slovenčevi zemlji, svojo teraso pa so združili s streho vikend hiške M.M.-a. Nato so se mu vselili v hišo in jo popolnoma izropali, vmes razbili avto, ob zadnjem prihodu pa je M.M. ugotovil, da so mu vrata in okna hiše preprosto zavarili.

Od slovenskih ali hrvaških uradnih oblasti, ki se ne vpletajo v "neodvisnost sodišč", ni dobil pomoči. Po pravni hierarhiji bo najprej moral izkoristiti vse pravne možnosti na Hrvaškem, da bo lahko vložil tožbo na sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Tijana Vukojičić iz Hrvaškega helsinškega odbora opozarja: "Deprivacija na nacionalni podlagi je težko dokazljiva." Sicer pravi, da se sedaj na Hrvaškem srečujejo s posamičnimi primeri, pred letom 2000 pa se je "dogajalo precej več tega". Kar je slaba tolažba za M.M.-a, ki je na lastni koži spoznal, da na Hrvaškem ni najhuje biti Srb, ampak Slovenec s srbskimi koreninami, ki mu ne pomaga niti lastna država.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa