Zapečatena usoda Koseškega bajerja

Ljubljana bo ob naselju Mostec dobila pravi mali nedeljski luna park

Na prostoru porušene tovarne Agrostroj v ljubljanskih Kosezah je zraslo nadstandardno stanovanjsko naselje Mostec, ki pa se ga je od začetka gradnje držal precej negativen predznak. Ena od dediščin pokojnega Agrostroja je tudi Koseški bajer, nekdanji glinokop, ki so ga uporabljali za testiranje namakalnih sistemov. Slednji bo, kot kaže, kmalu dobil novo podobo. Mestni svetniki so namreč sprejeli odlok o izvrševanju mestnega proračuna, v katerem je tudi nadaljevanje ureditve Koseškega bajerja po načrtih, ki so jih izbrali z natečajem. Oziroma spremenitev slednjega v nekakšen ljubljanski nedeljski luna park s čolnarno, kavarno na rtu, lesenim otokom in osvetlitvijo v nočnem času. S tem je bil morebiti zadan dokončen udarec ljubljanskim naravovarstvenikom, ki si prizadevajo za ohranitev "naravnega bisera", kot sami pravijo, v neposredni bližini urbanega okolja. "Ljubljančani moramo začeti resneje paziti na tistih nekaj preostalih delčkov našega okolja, ki so lahko kot naravni parki vredni veliko več od vsakega urbaniziranega okolja. Ne pa, da se obravnavajo kot navadna gradbena parcela v mestu, ki jo lahko razvijajo pogoltni projektanti, ambiciozni arhitekti in brezbrižni mestni uradniki. Koseški bajer je naravna dediščina Ljubljane in kot tak si zasluži kar se da veliko pozornost," so med drugim pozvali javnost, naj ukrepa že pred določenimi posegi.

Boj za ohranitev bajerja sicer poteka že več let. Že ob gradnji naselja Mostec je bilo več pomislekov, da gre za zavarovano območje krajinskega parka, ki sega iz Tivolija, prek Rožnika in Šišenskega hriba vse do Koseškega bajerja. Toda velike nadstandardne gradbene investicije so bile vselej privlačne za dosedanje ljubljanske oblastnike, še posebej v "viktorijanskem" obdobju. Ob gradnji Mosteca so številni povezovali ljubljanske pomembneže z gradbeniki. Ne nazadnje so bili glavni investitorji Mosteca IMOS tudi zidarji nove vile enega najbolj vidnih nekdanjih ljubljanskih funkcionarjev Janeza Sodržnika. Največji lastnik zemljišča in sprva največji investitor, ki je nato odprodal svoj delež, pa je bil LB Hipo, na čelu katerega je bil tedaj tudi nekdanji šef ljubljanskega izvršnega sveta in sedanji direktor Energetike Hrvoje Drašković. Povezave ali ne, naravovarstvenike najbolj skrbi dejstvo, da se bo z na natečaju izbranim načrtom (v žiriji je bila tudi svetovno priznana krajinska arhitektka dr. Ana Kučan) precej spremenila podoba Koseškega bajerja in da bodo izginile tako rastlinske kot živalske vrste, ki so si tam našle svoj bivanjski prostor. (Ob gradnji naselja Mostec so recimo padala petdeset do sto let stara drevesa z izgovorom, češ da bi se zaradi gradbene jame tako ali tako sesula.) Naravovarstveniki menijo, da bi morali ohraniti sonaravno stanje koseškega bajerja. To pa bo treba vzpostaviti tudi z določenimi ukrepi represivnih organov. Nekateri okoliški kmetje namreč sredi belega dneva objestno spuščajo gnojnico v okolico bajerja, tako da je zacvetel podobno, kot se to dogaja na morju. Ribiči pa tudi vztrajno polnijo bajer z ribami (letno do tone krapov), tudi z eksotičnimi, kot je beli amur, ki velja za požrešnega rastlinojedca.