urejanje »
https://www.mladina.si/88966/200335-m-lenarcic/?f=gl0q0l9xsx7ll9it470lb9t9s1txl

Američani zahtevajo preveč

Polet okrog sveta spet prestavljen

© Primož Škerl / Delo

V Sloveniji je kar nekaj ekstremnih športnikov, ki so s svojimi podvigi oziroma norimi pustolovščinami preizkušali meje človeške vzdržljivosti. Karničarju, Humarju, Česnu in Strelu se je poskušal pridružiti tudi športni pilot Matevž Lenarčič. Prvi je okrog zemeljske krogle nameraval potegniti sled ultralahkega letala, toda njegova lanska odisejada se je po 25.000 preletenih kilometrih in hudem birokratskem boju končala v Kanadi; tamkajšnje oblasti mu niso dovolile odriniti na polet prek Atlantika. Opogumljen z izkušnjami, navsezadnje je letel prek nekdanje Jugoslavije, vzhodne Evrope in severne Azije, se je letos odločil, da poskusi znova. Nov projekt se je že pozimi začel rojevati v Pipistrelovih delavnicah v Ajdovščini. Letalo Sinus, s katerim je lastnik ajdovskega podjetja za izdelavo ultralahkih letal Ivo Boscarol prodrl na zahtevne zahodne trge, so dodatno opremili za ekstremne razmere; z njim naj bi Matevž premagal tudi 3000-kilometrsko morsko ožino med Rusijo in Aljasko.

Z letalom, ki ga je prevzel aprila, je z namenom, da ga spozna "v nulo", opravil več poletov po Evropi in hkrati pripravljal birokratsko plat podviga. Toda nekaj dni pred 2. avgustom, ki je bil zaradi monsunov predviden kot zadnji rok za polet Proti soncu, kot se je projekt uradno imenoval, je moral Matevž znova priznati poraz. "S pomočjo ministrstva za zunanje zadeve in slovenskih veleposlaništev so bila pridobljena diplomatska dovoljenja za prelete Gruzije, Azerbajdžana, Turkmenije, Uzbekistana, Kazahstana, Mongolije, Kitajske in dela Rusije. Prelet Japonske je bil zagotovljen prek tamkajšnje letalske organizacije. Pridobili pa smo tudi dovoljenja za let v ameriškem in kanadskem zračnem prostoru," je zapisal v sporočilu za javnost. Tokrat se torej ni zapletlo pri dovoljenjih, ampak pri zavarovanju proti tretji osebi, saj, kot pravi Matevž: "Zaradi specifičnih zavarovalniških zahtev za letenje v ameriškem in kanadskem zračnem prostoru nobena evropska pozavarovalniška hiša ni hotela zavarovati projekta." Tik pred poletom se je sicer odprla nova možnost zavarovanja, ki pa je predvidevala za proračun projekta povsem nesprejemljivo premijo 18.000 ameriških dolarjev. Busheva Amerika je pač v zadnjem obdobju nekaj posebnega. No, kljub novemu razočaranju Matevž Lenarčič ne bo odnehal in sporoča, da bo spet poskusil maja prihodnje leto.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa