Državna pomoč za medije

Med zasebnimi mediji, ki prejemajo pomoč od države, izstopa revija Ampak

Potem ko so se tožilci odločili ukrepati zoper zunanjega ministra Dimitrija Rupla, je v njegov bran stopil njegov osamosvojiteljski kolega, prvak SDS Janez Janša. Rupla je vpletel v poslansko vprašanje predsedniku vlade Antonu Ropu in javnosti razkril resnične vladne nepridiprave: "Zakaj ne preiskuje ministrice za kulturo, ki je sofinancirala reklamno akcijo za privaten časopis Mladina, ki sedaj poteka po medijih?" Seveda pa je krepko udaril mimo. Namreč zato, ker je kulturno ministrstvo s proračunske postavke za vizualne umetnosti sofinanciralo razstavo "100 Mladininih naslovnic", ki si jo lahko še vedno ogledate v ljubljanski Mali galeriji. Bistveno pa je, da Janšo očitno zelo moti, da denar od kulturnega ministrstva dobivajo zasebni mediji. V govoru je celo namignil, da bi morala biti ministrica Andreja Rihter zaradi tega kaznovana. Morda ovadena. A če bi obveljala Janševa, bi moralo biti ovadb kar nekaj. Kulturno ministrstvo namreč od leta 2002 sofinancira programske vsebine številnih medijev. In to ni skrivnost, saj ministrstvo denar za programske vsebine in infrastrukturo medijem deli z javnimi razpisi.

Lani so 69 prosilcem tako odobrili 126.462.100 SIT pomoči. Denarno so pri projektih pomagali podjetjem POP TV, Kanal A, Televizija Novo mesto, VTV Studio, Tele 59, Šolskim razgledom ter številnim radiem, zlasti pri oddajah o kulturi, Radiu Sora, Radiu Kranj, Radiu Slovenske Gorice, Radiu Rogla, Radiu Triglav Jesenice, Radiu Kobarid, Radiu Brežice, Radiu Sevnica, Radiu Antena, Radiu Belvi, Radiu Glas Ljubljane ...

Na letošnjem razpisu je ministrstvo pomoč v skupni višini 69.167.964,48 SIT odobrilo le 45 prosilcem, ki so izpolnjevali razpisne pogoje. Če odštejemo medije, ki bodo denar porabili za slepe, gluhe in gluhoneme, je ministrstvo letos zasebnim medijem podarilo 38.099.999,00 SIT. Med njimi so spet številni radii, recimo Radio Murski Val, Radio Antena, Radio Triglav Jesenice, Radio Trbovlje, Radio Robin, Radio Kobarid, Radio Cerkno, Koroški radio, Radio Triglav Jesenice, Radio Antena ter podjetja Quadrum, ČZD Primorske novice, TV Celje, Vestnik - Podjetje za informiranje, Novice (Radio Rogla), Gyrus. Zanimiv je tudi seznam tistih, ki so letos izviseli. Kljub več kandidaturam je bil neuspešen Delov kulturni portal Deloskop, zavrnjeni pa sta bili tudi prošnja podjetja Gyrus, ki je želelo med drugim opremiti uredništvo Maturant&ke, in prošnja podjetja Nova revija, ki je z državnim denarjem želelo razviti tehnične infrastrukture svojih medijev (pri obeh so zaprošena sredstva presegla odstotek določen v razpisu) ...

Seveda pa to ne pomeni, da podjetje Nova revija ni dobilo državne pomoči za svoje medije. Ministrstvo namreč financira tudi založništvo medijev. Reviji Piranesi (izdajatelj Piranesi, d. o. o.) so tako recimo letos namenili 1,7 milijona, reviji Znamenje (izdajatelj Založba Znamenje d.o.o.) pa 900.000 SIT. Revija Ampak, ki je sicer opredeljena kot kulturniška revija, vendar bi ji lahko rekli tudi politični časopis, saj se krepko ukvarja s političnimi vprašanji, predvsem s kritiko obstoječe politike - izdaja pa jo seveda Nova revija - pa se lahko pohvali s kar 4,5 milijona tolarjev visoko subvencijo. Še več, kot so nam povedali na kulturnem ministrstvu, je Ampak od ustanovitve leta 2001 pa do danes od njih prejel kar 20.340.000 SIT. Bo Janša seznanil javnost tudi s tem podatkom?