Kulturniški oderuhi

Javni zavod zahteva denar od umetnikov

Galerija Spomeniško varstveni center v neposredni bližini Križank je ena izmed tistih galerij v mestu, za katere prebivalci metropole vedo, da obstaja in nič več. Galerija je sicer v lasti ljubljanske mestne občine, ki pa jo je v svrho kulturnega meščanskega altruizma, za določen čas in za simbolično najemnino, 55.000 tolarjev, oddala Zavodu za ohranjanje kulturne dediščine vse do takrat, ko bodo hiško zaradi gradnje novega NUK-a podrli. Galerijska dejavnost je pač ena izmed dejavnosti v sklopu Zavoda za ohranjanja kulturne dediščine, v njej pa se od aprila 2001 dogajajo razne razstave, povezane s študenti Akademije likovnih umetnosti in drugih kulturnikov, spetih v sfero slikanja, fotkanja, arhitekture, arheologije in drugih zgodovinsko kulturnih navdihov. Galerija v nobenem pogledu ne daje zatočišča kakšnemu hudemu hoch kulturniškemu ustroju ali pa da bi slovela kot zbirališče največjih slovenskih umetnikov in njim sovpadajoči eliti, zato je bilo toliko bolj presenetljivo, ko se je eden izmed pomembnejših ljubljanskih fotografov kanil z najemniki pogovoriti, če bi tudi njegovemu umetniškemu ustvarjanju morda namenili kakšen prosti termin.

"Odgovor upravnika, vsaj tako se je človek v galeriji predstavil, je bil kratek in jedrnat. Daj 500.000 tolarjev, pa dobiš prostor za 14 dni." Ko mu je potožil, da je to kar veliko denarja, ga je šefe mirno odslovil z besedami, naj si pač najde sponzorja. "To, da javni zavod zahteva pol milijona najemnine za prostor, poln praznih flaš in čikov za 14 dni, je pa res preveč," je ogorčen potencialni razstavljavec. Na upravi za kulturno dediščino, ki bdi nad Zavodom za kulturno dediščino, pravijo, da je daleč od tega, da bi njihovo galerijsko dejavnost okarakterizirali za profitno. Interesa, vsaj tako po njihovem, za razstavljanje naj bi bilo kar dosti, vendar presežkov v denarnem smislu ni, saj morajo skrbeti za varovanje, ki je zelo draga postavka, poleg tega pa morajo poskrbeti še za pogostitev na otvoritvi, vabila in posebne konstrukcije za razstavne eksponate. Cene, ki jo je fotografu za najem ponudil upravnik, pa ne morejo komentirati, ker je vsaka razstava unikatni projekt, povezan z obilico različnih stroškov. To, da javni zavod prostor, ki ga za mizerno najemnino dobi od mesta, naprej trži po oderuških cenah, se zdi načelno sprejemljivo tudi ministrstvu za kulturo.