Neupravičeno bivanje ...

... je za študentske domove tudi velik zaslužek

Zgodba o težavah vodstva Ljubljanskih študentskih domov s tistimi nediscipliniranimi študenti, ki v domovih bivajo, in na drugi strani težavah slednjih, ni nova. To so študentje, ki vložijo prošnjo za pravico do prebivanja tudi za naslednje leto in potem čakajo na odločitev. Ves ta čas, včasih tudi prve štiri mesece novega šolskega leta, potem v študentskem domu bivajo neupravičeno. Večina teh študentov nato dobi sklep o zavrnitvi podaljšanja bivanja. Za ves čas neupravičenega bivanja morajo plačati dvojno. V našem primeru je bilo to na mesec okoli 16.000 tolarjev stanarine in okoli 20.000 tolarjev razlike do ekonomske cene bivanja. Po besedah direktorice ljubljanskih domov Ksenije Preželj je lani iz naslova doplačila do ekonomske cene priteklo “6,101.076 sit prihodka, ki je po zakonu o javnih zavodih usmerjen v programe. Krivdo za ta dohodek nosijo študentje, ki ravnajo mimo domskega reda”. Za dolgotrajnost odločanja pa naj bi krivdo nosilo dolgotrajno pridobivanje dokumentacije. Tu pa pride do razhajanj med vodstvom domov in našim študentom, ki je sicer želel ostati anonimen. Sam je na sklep čakal mesec dni in zato po prejemu zavrnilnega sklepa tudi doplačal razliko do ekonomske cene. Njegov primer pa je bil, kot je spoznal iz zavrnilnega sklepa, drugačen in ni jasno, zakaj je sploh moral čakati na sklep: “V mojem primeru zbiranje dokumentacije sploh ni bilo potrebno, ker sem očitno, kot sem razbral iz sklepa, presegel maksimalno dobo let, kot sem lahko še v domu. Iz tega sledi, da bi mi lahko takoj, ko sem oddal prošnjo, odgovorili, da ne izpolnjujem pogojev za bivanje. Če bi to vedel, bi se že davno izselil. Študenti moramo oddati potrdilo o vpisu v roku treh dni, v preteklih letih pa sem na sklepe čakal tudi po štiri mesece.” No, študentskim domovom se za 6 milijonov izplača malce počakati.