Bodo prstaci izginili z jedilnikov?

Slovenske gostilne in prepovedane školjke

Hrvaški mediji z reškim Novim listom na čelu so se zgražali nad konkurenčno ponudbo slovenskih gostincev, ki v nasprotju z Italijani in Hrvati lahko povsem legalno ponujajo kulinarično specialiteto morske dateljne, po domače prstace. Povsem brez težav jih lahko najdemo na jedilnikih gostinskih obratov z domicilom v osrčju Slovenije. Bolj zviti in obveščeni pravijo, da se lahko kupijo tudi na ribjih tržnicah, kilogram pa naj bi bil cenjen na 10.000 Sit. Prstaci so zaščiteni, ker školjka za svojo rast porabi cela desetletja. Njihovo nabiranje je v Sloveniji strogo prepovedano, prav tako na Hrvaškem. Prodaja prstacev pa ni bila prepovedana, saj so jih lahko trgovci in gostilničarji povsem legalno uvažali iz drugih jadranskih obmorskih držav, iz Srbije in Črne gore ter BiH.

Slovensko licemerstvo, da dovoli prodajo, hkrati pa zaščiti živalsko vrsto na svojem ozemlju, so pač hrvaški mediji vzeli kot primer, kako si Slovenija predstavlja ribolovno ekološko zaščito v Jadranu. Hrvati tudi trdijo, da gre pri vsem skupaj le za legalizacijo pretihotapljenih prstacev iz Hrvaške. Slovenska policija je lani samo na mejnem prehodu Sečovlje zasegla 171 kilogramov prstacev, ki so bili največkrat skriti pod sedeži vozil.

Agencija RS za okolje je sicer sprožila postopek za uvrstitev prstacev na seznam Sporazuma o mednarodni trgovini ogroženih vrst (CITES - Convention on International Trade in Endangered Species of Wild Fauna and Flora). Uvoz in izvoz živalskih vrst, zajetih v sporazumu, je brez posebnih dovoljenj nezakonit.

Na ministrstvu za kmetijstvo, pod katero sodi tudi veterinarska uprava, zadolžena za uvoz školjk, so nam sprva povedali, da je uvoz prstacev iz Srbije in Črne gore ter BiH res legalen. Toda pozneje so si premislili in opravičili, da so pozabili, da je Slovenija že v EU in da veljajo zato strožji uvozni ukrepi ter da je školjke nemogoče uvažati v EU, ker ni registriranih obratov za izvoz v države EU.