Na RTV Slo presežki

Osem milijard za investicije

Zadnjih nekaj let smo bili deležni nenehnih izgovorov RTV-jevskih šefov, da je program pač slabši, kot bi lahko bil, ker nimajo dovolj finančnih sredstev. Velika finančna luknja se je pojavila, ko je država zahtevala plačilo davka in še obresti za neplačani davek. Finančnega stanja ni izboljšalo niti nenehno najemanje Romana Končarja za snemanje dragih projektov, ki jih potem nihče ni gledal. Menda pa se takšnemu stanju bliža konec. Po večletnem jokanju o izgubah se za javno televizijsko in radijsko hišo obetajo novi, boljši časi. Kako je to mogoče? Šefi niso odpustili tistih, ki se po okoliških kafičih skrivajo, da jim ni treba delati. Niso pripravili tako kakovostnega programa, da bi se zanj tepli oglaševalci. Toda dobili so pomembno bitko na upravnem sodišču, ki je izdalo odločbo, s katero je odpravilo odločbi Davčne uprave RS v delu, ki se nanaša na obračun zakonskih zamudnih obresti. V tem delu je upravno sodišče odločilo tako, da zamudne obresti tečejo od dneva izvršljivosti odločbe do plačila. Na RTV-ju predvidevajo, da bodo tako od države dobili nazaj nekaj več kot štiri milijarde tolarjev preveč plačanih obresti. To pa ni vse.

10. decembra 2004 je bil na skupščini Eutelsat izglasovan sklep, da se izplača 0,57 EUR na delnico. Za javni zavod RTV Slovenija to pomeni izplačilo 2,2 milijarde tolarjev. S tema dvema prihodkoma pa se lahko že pokrije najeti kredit in še ostane okoli ena milijarda tolarjev.

Finančni položaj RTV-jevske hiše pa bo še boljši 2005, ko bodo prodali Eutelsatove delnice. Po nekaterih informacijah naj bi to prineslo dodatnih sedem milijard tolarjev, kar pomeni, da bi bilo približno osem milijard tolarjev presežka. Tu pa se postavlja že vprašanje, kaj s tem denarjem. Na RTV-ju nam niso konkretno odgovorili, le da bodo poplačali kredite. Kuloarske govorice pa pravijo, da se šef Aleks Štakul zelo zavzema za selitev hiše iz centra Ljubljane v Domžale. Po nekaterih virih pa naj bi se gradil filmski laboratorij, ki ga menda nujno potrebujejo.

Za Štakula bodo to sladke skrbi, še zlasti ker mu 2005 poteče mandat. Njegovi nasprotniki pa so že začeli kampanjo, da Štakul s temi presežki nima nič, saj gre večina na račun nakupa Eutelsatovih delnic, ki jih je kupilo že prejšnje vodstvo. Seveda pa pri izbiri generalnega direktorja RTV Slovenija pozitivna ali negativna finančna bilanca ne igra tako pomembne vloge; pomembneje je, če bo desnica v njem videla človeka, ki jih je pomagal spraviti na oblast ali ne.