Zakonita uporaba prisilnih sredstev?

Organi varovanja in pregona s težko roko

Čeprav naj bi bil nadzor nad prisilnimi ukrepi policistov večji, odkar se je spremenil pritožbeni postopek, je urad varuha človekovih pravic prejšnji teden opozoril na nepravilnosti, ki se še kar naprej dogajajo. Kot primer, da je civilni nadzor nad policisti še vedno pomanjkljiv, je navedel peripetijo dvajsetletnega Trboveljčana, ki je doživel bližnje srečanje s policisti 21. julija 2003 na znanem zbirališču mladih. Interventna policista naj bi ga tudi potem, ko sta ga že vklenila, pretepala in ga šele na njegovo pobudo po dvanajstih urah odpeljala v splošno bolnišnico. Tam so zdravniki ugotovili, da je ob intervenciji utrpel resne poškodbe. Po treh dneh hospitalizacije so ga namreč zdravniki odpustili z diagnozo: pretres možganov, udarnine glave, leve polovice prsnega koša, udarnina levega področja ter podplutba in oteklina tkiv ob levi očnici.

Ko je kazenska ovadba prišla pred okrožno državno tožilko, jo je ta zavrnila na podlagi policijskega poročila, kjer je bilo zapisano, da so poškodbe nastale ob strokovnem prijemu in da ni šlo za nikakršno izživljanje: "Med upiranjem pobudnika, ki se je poskušal prijemu policistov iztrgati, so vsi trije padli na tla, kjer sta ga policista z uporabo fizične sile obvladala in vklenila." Takšni interpretaciji dogodka pa niso nasedli v ombudsmanovem uradu, saj naj bi bila ovadba zavržena zgolj na podlagi policijskega gradiva, ne na podlagi strokovne neodvisne ugotovitve.

Uradni zaznamek, ki ga napiše policist po dogodku, zanje ni verodostojen, saj osebe, ki nastopajo v njem, nimajo možnosti vpogleda vanj, ne avtorizirajo svojih izjav in jih tudi ne podpišejo. Po mnenju varuha bi morala državna tožilka, ko je izvedela za očitek o prekomerni uporabi sile, sama odrediti strokovni pregled. Ker v tem primeru tega ni storila, temveč se je zanašala na policijsko poštenje, so sami zaprosili Inštitut za sodno medicino v Ljubljani za izvedensko mnenje, ki je potrdilo njihove domneve, da so poškodbe, ki jih je utrpel Trboveljčan, "najpogosteje posledica udarca v obravnavani del telesa z roko, stisnjeno v pest". Po izvedenskem mnenju je torej malo verjetno, da bi do poškodb prišlo zgolj zaradi padca na tla ...