Upokojena načelnost

Glasovanje na ukaz

Ob drugi obravnavi zakona o odpravljanju posledic dela z azbestom je upokojensko nasprotovanje zakonu predstavil poslanec Vasja Klavora, ki je na zadnji februarski dan še trdil, "da je treba vsem azbestu izpostavljenim zagotoviti socialno varnost, poskrbeti za primernejše, bolj zdravo okolje in ne nazadnje zagotoviti vsem upravičencem primerno odškodnino. Vendar pa predlog zakona, ki ga imamo sedaj v obravnavi, omenjenih zadev ne rešuje v zadovoljivi meri ter tudi ne zagotavlja ustreznega pravnega varstva". Po besedah Klavore je bil predlagani zakon slab predvsem zato, ker je pozabljal na ljudi, "ki so bili v svojem bivanjskem ali delovnem okolju izpostavljeni azbestnemu prahu. Njihovo trpljenje in izgube so enake. Predlagani zakon pa jim ne priznava enakih pravic v zvezi s pravico do odškodnine in pokojnine pod ugodnejšimi pogoji". Ker naj bi Klavora kot zdravnik videl mnoge obolele zaradi azbesta, je kolege poslance ob koncu nastopa še čustveno pozval, "da o tej problematiki še enkrat premislite, še preden bi se odločili za korake, ki se utegnejo izkazati za napačne, če ne tudi tragične".

Dva dni pozneje na tretji obravnavi Klavora zakonu ni nič manj nasprotoval in zato javno obljubil: "Sam bom glasoval proti. Smo majhna skupina, vendar ne bi radi bili pri odločanju o tem resnem problemu majhni. Sam pa tudi ne."

Toda dvajset dni pozneje se je zgodil upokojenski preobrat. Časopis Delo nas je namreč 22. marca obvestil, da "bodo poslanci DeSUS zagotovili potrebne glasove za sprejem azbestnega zakona".