Sazas igra na denar

Društvo bogatih avtorjev bi najraje obiralo neprofitna društva

Prvi teden v avgustu je v Tolminu potekal Festival Sajeta. Iz kreativnega tabora na sotočju Soče in Tolminke je v sedmih letih zrasel festival, ki je presegel lokalne avtorje in občinstvo. Organizatorji, ki so z maratonsko vztrajnostjo v Posočje pripeljali raznovrstne neestradne glasbenike in predstave ter obiskovalcem ponujali razstave in delavnice, so se letos morali spopasti z novo oviro. Lotil se jih je namreč požrešni SAZAS ali združenje skladateljev, avtorjev in založnikov za zaščito avtorskih pravic. Od MINK-a, centra mladih in kreativnih (organizatorji prireditve), so za šest dni Sajete zahtevali dobrih sto tisočakov. Čeprav je šlo za praktično neprofitni dogodek in čeprav MINK za svoje klubsko delovanje plačuje pavšalni prispevek, je bil SAZAS nepopustljiv. Odločil je, da brez denarja ne bo muzike in je pri Upravni enoti v Tolminu zahteval prepoved prireditve. Da bi dosegel svojo "pravico", je aktiviral celo policijo.

Njegove namere pa so preprečile sajete (strele) in slabo vreme, ki je kar nekaj prireditev pregnalo s sotočja v avtorsko poplačane klubske prostore, varne pred zaščitniki avtorjev. Na odločbo Upravne enote o prepovedi prireditve, kar je zahteval SAZAS, se je MINK pritožil. To je prepoved odložilo za dva tedna. Tako so Sajeto, v katero so vložili celoletno delo, vendarle pripeljali do konca.

SAZAS, nevladna organizacija z monopolno koncesijo za zaščito avtorskih pravic, je v tem primeru od MINK-a, neprofitne nevladne organizacije, terjala denar in s plačilom pogojevala izvedbo festivala. Vse za zaščito "svojih" avtorjev torej. Pa čeprav bi uničili festival, na katerem se rojevajo in nastopajo avtorji, od katerih SAZAS dobro živi. Oni pa imajo od njega bore malo. Zato bi bilo dobro razmisliti, kako monopolistu SAZAS-u, ki redno članstvo pogojuje vsaj z milijonom tolarjev letnega zaslužka in kjer lahko odločajo le tisti, ki so dovolj bogati, najti primerno alternativo.