Odvetniški privilegiji

Odvetniško pooblastilo ne zadostuje

Doslej je na Slovenskem veljalo deset zakonov o odvetništvu, zdaj velja tisti iz leta 1993, s spremembami iz let 1996 in 2001.

Po 10. členu zakona o odvetništvu so državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, dolžni dajati odvetnikom podatke, ki jih ti potrebujejo pri opravljanju odvetniškega poklica, odvetniki pa so upravičeni tudi od upravljavcev zbirk podatkov zahtevati zagotavljanje osebnih podatkov, kadar jih potrebujejo za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Odvetniki na upravnih enotah in pri drugih državnih organih pridobivajo podatke o premoženju, nepremičninah, vozilih, zaposlitvi in prebivališču oseb, predvsem dolžnikov svojih strank. Odvetniki zahtevajo od upravljavcev zbirk podatkov osebne podatke zgolj na podlagi pooblastila svojih strank, to pa po neobveznem mnenju informacijske pooblaščenke Nataše Pirc Musar ni v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Nataša Pirc Musar meni, da za pridobitev osebnih podatkov na podlagi zakona o odvetništvu ni dovolj, da se odvetnik upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkaže zgolj s pooblastilom svoje stranke v posamični zadevi, ampak mora dokazati, da so osebni podatki, ki jih zahteva, nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Odvetnik mora navesti konkretno procesno dejanje, npr. vložitev izvršilnega predloga, za katero potrebuje določene osebne podatke, in pri tem izkazati potrebo po teh podatkih, pri čemer mora dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način ne more pridobiti. Detektivi, ki na podlagi zakona o detektivski dejavnosti pridobivajo podobne podatke iz istih evidenc kot odvetniki, potrebujejo za pridobitev podatkov pogodbo oziroma dokazilo o tem, da so prevzeli konkretno nalogo, in pooblastilo stranke.

Da imajo odvetniki privilegije, ki jim ne pripadajo, se vidi na primer na Geodetski upravi RS, kjer pooblaščenci svojih strank preverjajo lastništvo nepremičnin. Od detektivov na upravi zahtevajo pravnomočen sklep o izvršbi, odvetniki pa lahko pri njih preverjajo lastništvo nepremičnin že na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, čeprav je to verjetno v nasprotju z zakonom o izvršbi in zakonom o varstvu osebnih podatkov.