Oligarhija bank

Odločba o domnevnem kartelnem sporazumu bank šele konec leta?

Pol leta mineva, odkar so začele največje banke svojim komitentom za dvig gotovine na bankomatih drugih bank zaračunavati provizijo v višini 80 SIT. Menda zato, da bi zbrale denar za vlaganje v mrežo bankomatov. Ker imajo banke obenem izjemno visoke dobičke, so februarja z dodatno dajatvijo seveda popolnoma razbesnele komitente. Pritegnile pa so tudi pozornost urada za varstvo konkurence. Banke so namreč dodatno dajatev uvedle na isti dan in v enaki višini, s tem pa so zbudile sum, da so pravzaprav sklenile kartelni sporazum, ki ga slovenska zakonodaja prepoveduje. Banke so se seveda branile, da so očitki neutemeljeni. Pa čeprav se je denimo Banka Koper v obvestilu komitentom zagovorila, da so se za uvedbo dodatne provizije odločile banke in ne le (njihova) banka. Je torej šlo za kartelni sporazum? Kot kaže, tega še kar nekaj časa ne bodo izvedeli. Na uradu za varstvo konkurence so najprej opravili preliminarno analizo, 17. maja pa so uvedli postopek, v katerem ugotavljajo, ali je v tem primeru prišlo do kartelnega sporazuma. Direktor urada Andrej Plahutnik pravi, da lahko le oceni, "da bo postopek najverjetneje končan še letos", saj je postopek dolgotrajen in zelo temeljit, da morebitna poznejša odločba ne bi bila razveljavljena.

Banke pa medtem nemoteno dražijo svoje druge storitve. Najbolj je gotovo odmevala podražitev, ki so jo banke uvedle pri provizijah za plačevanje položnic, predvsem pri provizijah za plačevanje položnic prek elektronskih bank. A banke so od "bankomatske" izkušnje bolj pazljive. Teh podražitev namreč niso uvedle na isti dan. Prav tako niso uvedle enako visokih provizij. Dejstvo pa je, da so te provizije danes bistveno višje kot pred približno letom dni. Gorenjska banka je denimo provizijo za plačevanje položnic prek elektronske banke s 40 SIT najprej povišala na 60 SIT, nedavno pa na 73 SIT. Ko jih je eden od naših bralcev vprašal, čemu ponovna podražitev, so mu pisno pojasnili, da so se s tem le prilagodili konkurenci. Denimo NLB, Banki Koper ali Banki Domžale. Ko smo jih po tem povprašali še mi, so nam odgovorili, da so se s tem "prilagodili stroškom, ki jih imamo s plačili in konkurenci na trgu".

Gre tudi v tem primeru za tihi dogovor bank? Plahutnik pravi, da samo prilagajanje "market leaderju" še ne predstavlja kršitve. Ker pa so na uradu prejeli različne informacije o podražitvah, predvsem pri elektronskem bančništvu, zdaj preverjajo tudi to področje. Če bodo ugotovili kršitve predpisov, je sicer bolj verjetno, da bodo bankam očitali zlorabo prevladujočega položaja in ne sklepanje kartelnih sporazumov.