Najprej TV-signal, nato društva?

Zahteva poslancev SNS po prepovedi delovanja hrvaških društev v Sloveniji

V začetku tedna je ljubljanska odvetniška družba, ki zastopa Zvezo hrvaških društev v Sloveniji (Zveza), obvestila javnost, da bo Zveza zahtevala plačilo odškodnine v višini 380.700.000 SIT. Razlog so duševne bolečine zaradi rasne, jezikovne in narodnostne diskriminacije, nastale med letošnjim svetovnim prvenstvom v nogometu, ko sta Telemach in Ljubljanski kabel (proti katerima je tožba usmerjena) zatemnila drugi program Hrvaške televizije.

V sredo sta se oglasila poslanca Slovenske nacionalne stranke (SNS) Boštjan Zagorac in Srečko Prijatelj (slednji že ima sodne izkušnje z duševnimi bolečinami). Ministra za notranje zadeve sta pozvala, naj "nemudoma prepove delovanje hrvaških društev v Republiki Sloveniji zaradi odkrite rasne, nacionalne in verske nestrpnosti". Če pustimo ob strani nebulozo o nogometu in verski nestrpnosti (tudi Hrvati so rimski katoliki), je glavni razlog za poziv k prepovedi prav "zahteva Zveze po izplačilu odškodnine". V pozivu Zagorac in Prijatelj malo branita obe slovenski televiziji in navajata: "Prav je, da se takšni prenosi izvajajo v uradnem jeziku neke države." Morda se v zadnjem stavku skriva nerazumevanje dejanske težave, ki ga kaže SNS - prenosi so bili v slovenskem jeziku in proti njim v tem primeru ne protestira nihče.

"Taki izpadi so najslabše od najslabšega," je bil šokiran dr. Božo Dimnik, predsednik Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. V tem društvu se od leta 1992 trudijo za pozitivne premike v odnosih med sosedskima in prijateljskima narodoma, pomagajo pri konkretnih zapletih (kot so premoženjsko-pravne težave), nedavno pa so v Črnomlju pripravili zbor gospodarstvenikov z obeh strani meje. "Slovenija je že precej izgubila zaradi nesposobnih politikov," pravi Dimnik in trdi, da so težave v odnosih med sosedama "umetno ustvarjene".

Na hrvaškem veleposlaništvu v Ljubljani razumejo pobudo SNS "kot velik korak nazaj v napredovanju interesov in zaščite manjšin v Republiki Sloveniji", kar kot obveza za Slovenijo izhaja tudi iz okvirne konvencije Sveta Evrope o varstvu narodnih manjšin. "Na žalost je ravno ta pobuda stranke SNS primer rasne, nacionalne in verske nestrpnosti in ne prispeva k napredovanju dobrih sosedskih in prijateljskih odnosov, za kar sta odgovorni obe državi, Slovenija in Hrvaška."