Oglasi in politični motivi

Se za raziskovanjem slovenskega tednika skrivajo novi pritiski na medije?

Dva meseca je že, odkar je začel poštne nabiralnike polniti novi brezplačni časopis Slovenski tednik. Njegov direktor in odgovorni urednik Andrej Lasbaher je bil nekoč direktor revije Demokracija, med drugim pa je vodil tudi kampanjo predsednika mestnega odbora SDS Gregorja Pivca za župana Maribora. Da gre za medijski projekt, ki ga je pred volitvami lansirala največja stranka, kaže vsebina: že v prvi številki je Slovenski tednik postregel s podatki iz zasebnega življenja poslanca SD Milana M. Cvikla, z napadom na Saša Pečeta, pa tudi s pohvalo vlade zaradi dodatne olajšave ljudem z najnižjimi dohodki. S podobnimi temami se je tednik ukvarjal tudi v naslednjih številkah; zelo kritičen je bil recimo do predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota in nekdanje državne sekretarke Andrijane Starina Kosem. A tedniku, ki doseže 375.000 gospodinjstev v več kot 500 krajih, je, čeprav je šele začel izhajati, doslej uspelo prepričati nenavadno veliko oglaševalcev, ki so v državni lasti, od Mobitela do Petrola, NKBM, Zavarovalnice Triglav, Zavarovalnice Maribor in Telekoma Slovenije.

Slovenski tednik je sredi tega tedna storil nenavadno potezo. Njihov novinar je več deset podjetjem poslal vprašanja o tem, zakaj oglašujejo v Dnevnikovih edicijah, pa tudi o tem, ali gre tem "za politično motivirano financiranje 'pravilno' usmerjenih medijev, ki so pod vplivom opozicijskih strank". Zanimalo ga je tudi, ali podjetja v Dnevnikovih edicijah oglašujejo le zaradi političnih pritiskov opozicijskih strank.

In razlog? Novinarji Dnevnika so v začetku tedna na Telekom Slovenije, Petrol in druga državna podjetja, ki oglašujejo v Slovenskem tedniku, poslali vprašanja o tem, zakaj so se odločili tako intenzivno oglaševati ravno v tem brezplačniku, v bolj etabliranih medijih (tudi brezplačnikih) pa tega ne počnejo. Legitimna vprašanja za državna podjetja.

Slovenski tednik je s svojimi protivprašanji le potrdil, da ima z omenjenimi podjetji res posebno razmerje. A nekateri oglaševalci, predvsem tisti v državni lasti, bi ta vprašanja lahko razumeli tudi kot nasvet, naj v Dnevnikovih edicijah raje zmanjšajo oglaševanje.