Banke življenja

Varnostne kopije biotske raznovrstnosti

Na norveškem otoku Svalbard v Severnem morju, le približno 600 kilometrov od severnega tečaja, so nedavno odprli semensko banko, pravzaprav trezor, namenjen shranjevanju semen z vsega sveta, da bi jih zavarovali, če bi se zgodila svetovna katastrofa. V njem naj bi bilo že spravljenih približno 268 tisoč različnih vrst semen iz več kot sto držav. Za trezor skrbi organizacija Global Crop Diversity Trust, njen izvršni direktor Cary Fowler pa zagotavlja, da namen trezorja ni nadomestiti nacionalne genske banke, temveč dodatno zavarovati semena, če bi imele podnebne spremembe katastrofalne posledice, če bi se zgodila kaka druga naravna katastrofa ali bi izbruhnila vojna. Težave se pojavijo pri pogojih za uporabo trezorja in dostopa do tam shranjenih semen. Do njih lahko dostopa le tisti, ki je ta semena shranil, oziroma tisti, ki ima pooblastilo depozitorja. Ker se shranjena semena ne smejo podvajati, bi lahko shranjevanje semen pripeljalo do uveljavitve načela, "kdor prej pride, prej melje", dostop do posameznih vrst semen pa bi bil tako lahko monopoliziran. Pojavlja se tudi vprašanje, ali je trezor, zgrajen 130 metrov globoko v gori, tako varen, kot ga hvalijo. V študiji o upravičenosti gradnje na tej lokaciji je sicer zapisano, da na območju ni nikakršne vulkanske in omembe vredne seizmične dejavnosti, pa vendar je le nekaj dni pred uradnim odprtjem otočje Svalbard stresel najmočnejši potres na norveškem ozemlju v zgodovini. Njegova moč je bila kar 6,2 stopnje po Richterjevi lestvici ...

Kot pravi Jelka Šuštar Vozlič s Kmetijskega inštituta Slovenije, kjer že skoraj 15 let izvajajo program Slovenska rastlinska genska banka, Slovenci dolgoročno tudi sami razmišljamo, da bi vzorce semena nekaterih avtohtonih kmetijskih rastlin poslali v svalbardski trezor kot varnostni dvojnik materiala, shranjenega v tej instituciji. Morebitne zavrnitve zaradi podvajanja se ne boji, saj bi deponirali zgolj semena avtohtonih slovenskih rastlin. Rastlinskih genskih virov pa ne hranijo le na Kmetijskem inštitutu, ampak še na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru in Hmeljarskem inštitutu v Žalcu. Katedra za mikrobiologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani hrani nekaj manj kot 4 tisoč kultur mikroorganizmov, Oddelek za zootehniko v Domžalah pa ima tudi svojo živalsko gensko banko, ki za zdaj vključuje 18 avtohtonih slovenskih pasem pri osmih vrstah domačih živali. Tako med drugim shranjujejo zamrznjeno seme več vrst goveda, vzorce DNK lipicancev in nekaterih drugih konjskih pasem, hranijo pa tudi dokaj obsežno zbirko vzorcev tkiv in DNK rib, med njim seveda tudi soške in potočne postrvi.