Odvisni od pomoči

Administrativno povečevanje zaposlenosti

Vlada se bo ob interpelaciji najbrž pohvalila, da se je zaposlenost prebivalstva v Sloveniji v prvem četrtletju letošnjega leta v primerjavi z lanskim povprečjem povečala kar za 2,78 odstotka (lani in predlani se je zmanjševala) in da se je ustavila rast brezposelnosti, ki je zdaj od 6,4- do 6,8-odstotna. Lep uspeh, bi dejal kdo, ki ne ve, kaj se pravzaprav skriva za temi številkami. Brezposelnost se je zmanjševala predvsem zaradi črtanja iz evidenc brezposelnih, v resnici pa se brezposelnost zaradi izgube dela povečuje, to priznava tudi sam vladni urad za makroekonomske analize in razvoj. Povedano drugače - zmanjšuje se oziroma ostaja na isti ravni samo delež brezposelnih med aktivnim prebivalstvom, število brezposelnih pa se zadnje leto povečuje (samo v prvem četrtletju se je število brezposelnih povečalo s 66.000 na 68.000). Če pa k temu dodamo, da država z raznimi državnimi pomočmi subvencionira zaposlovanje, je odgovor na dlani - brezposelnost se ni zmanjšala, zaposlenost pa povečala zato, ker bi država ustvarila možnosti za razcvet gospodarstva ali imela izdelano strategijo zaposlovanja, ampak predvsem zaradi (predvolilno) naravnanih državnih pomoči za ohranjanje ali odpiranje novih delovnih mest. Zato se tudi denimo zaposlenost prebivalstva v volilnem letu po nekem čudežu statistično zelo poveča, to lepo kaže graf letnih stopenj rasti zaposlenosti (tudi ob zadnjih parlamentarnih volitvah se je zaposlenost v volilnem letu nenadoma povečala in naslednja leta upadla). Če seštejemo vse zaposlene v podjetjih (Mura, semiška Iskra ipd.), ki so bila zadnjega pol leta (zaposlenost prebivalstva se je začela povečevati v drugi polovici lanskega leta) deležna takih ali drugačnih državnim pomoči, pridemo do več kot 20.000 delavcev, ki bi izgubili delo, če jim ne bi pomagala vlada. To pomeni, da bi bila stopnja rasti zaposlenosti še naprej negativna.