Zokiball

Največji uspeh slovenskega rokometa

Ko je kontroverzni direktor Mercatorja Zoran Janković pred začetkom svetovnega prvenstva v rokometu obljubljal medalje, so se športni strokovnjaki držali za glavo. Pretirani optimizem. Janković se je ob žrebu skupin v portoroškem Avditoriju izkazal kot človek, ki lahko rokomet lansira v območje pravega športnega spektakla, saj gostujoči funkcionarji in rokometaši kar niso mogli dojeti, da se jim je zgodil cirkus, da se pred njimi postavljajo nova rokometna pravila in da tempo trgovine in športa zdaj narekuje tudi estrada. Rokomet naj se zgodi v tračerskih časopisih, v zadnjem delu programa na televizijski dnevnikih, v Habakuku, v diskotekah ... Ko je predsednik rokometne zveze Slovenije še v fazi priprav zamenjal selektorja Nika Markoviča, je breme osvojitve medalj povsem prenesel na svoje rame. Tone Tiselj, najuspešnejši slovenski trener, pa je bil očitno dober izbor. Natančno je ocenil reprezentančni kader, jim razdelil vloge in tudi sam presenečal z navidez neobičajnimi potezami. Predvsem tu mislimo na menjave v slovenskih vratih in na izbor mladih igralcev. Tudi tako brezkompromisne igre, kot so jo igrali Slovenci na tem prvenstvu, ne pomnimo. Morda so se edini lahko primerjali nogometaši v času selektorja Katanca.

Po drugi strani je popularni Zoki napolnil tako celjsko kot ljubljansko dvorano in seveda v zadnjih dneh razprodal vse in še več sedežev, kot jih je v hali Tivoli. Slikal se je za zapisniško mizo, slikal se je s publiko in veselil se je skupaj s premierom Tonetom Ropom in upokojenim Milanom Kučanom. In verjetno bo tako našel stik s kupci in volivci veliko lažje, kot če bi igral golf za 3 milijone na teden na kakšnem osamljenem otoku. Saj veste, da Janković kandidira za šefa svetovne rokometne organizacije. In zato je bila potrebna res vrhunska organizacija evropskega prvenstva. In žrtve se niso štele, vsaj domači jih nismo šteli, Hrvati pa... Menda so jim razrezali nekaj gum in jih nekaj pretepli. Slovenski navijači si bodo pač zapomnili le lepe trenutke, in to ta medalja zagotovo je. Na olimpijskih igrah pa se utegnemo poveseliti še enkrat. In vsaj pameten razlog imamo, da odštevamo dneve do Aten.