Bob Giraldi / Vroča večerja

Ko v italijanski restavraciji gledaš zadovoljne konzumente, se ti vedno zdi, da so z eno ritnico že na straniščni školjki. Kar je narobe. V italijansko restavracijo greš pač zato, da bi jedel, ne pa zato, da bi jo gledal, toda sodeč po Vroči večerji so se tudi italijanske restavracije prelevile v tematske parke. In to dobesedno: Gre namreč za film, v katerem lahko uro in pol gledate italijansko restavracijo, ki stoji v newyorški Tribeci.

Polovica filma se odvrti v restavraciji, polovica pa v kuhinji te restavracije. Film si vzame čas za vse: za orgiastično pripravljanje hrane, za sočne menuje, za pestra naročila, za kaotična paradiranja delikates, za pakiranje jastoga, za debato o klobasah & popru, za deserte, za prezentacijo kuhinjske hierarhije, za orgazmično konzumiranje in za večno italijansko temo - polemiko med očetom (Danny Aiello), lastnikom restavracije, ki navija za tradicijo (okej, pod mizo fura tudi stavnico), in sinom (Edoardo Ballerini), top kuharjem, ki navija za nouvelle cuisine.

Ker pa gre cenjeno italijansko restavracijo, pomeni, da v njej najdete vse običajne osumljence - gangsterje, snobovskega galerista (Mark Margolis), Ivanko Ilovar (Sandra Bernhard), hudo zadolženega kuharja, japije, trop nedojebanih umetnikov in eksotično hosteso (Vivian Wu), ki je priložena kot dokaz, da italijanske restavracije niso več etnično čiste diaspore, ampak visoke šole multikulturalizma, kjer ni več prostora za mafijo in kjer odirajo le še tiste, ki si to lahko privoščijo.

ZADRŽAN