Jessie Nelson / Moje ime je Sam

Sean Penn = Sam = mentalno zaostali moški + avtist = Rain Man. In ker to še ni dovolj, je malce tudi Forrest Gump, le da si zagonetnih, mističnih modrosti ne izmišlja sam, ampak jih pobira pri Beatlesih, svojem najljubšem bendu. Recimo: All you need is love. Ima pa tudi otroka (oh, ne sprašujte!), za katerega skrbi kar sam, ker je bejba, otrokova mati, takoj po porodu zbežala - ja, Samu se za nameček zgodi še Kramer proti Kramerju. Toda ko njegova hči Lucy (Dakota Fanning), ki je ime dobila po pesmi Lucy in the Sky With Diamonds, dopolni 7 let, se socialni delavci panično vprašajo: joj, kaj bo, ko bo dopolnila 8 let? Sam je namreč na ravni 7-letnega otroka.

Nič hudega, bo pa ona skrbela zanj, si rečete. Nak, ni šans - in ljubljena Lucy gre v rejo. Tu se začne "resnična zgodba": Sam jo hoče nazaj, zato si najame odvetnico, nevrotično, prenapeto, egomanično Michelle Pfeiffer, ki je - za kontrapunkt - zelo odtujena svojemu sinu. Aha, Michelle = Ally McBeal z otrokom. Najprej cinca, potem pa plane na njegovo stran. Z njo naj bi na njegovo stran planili tudi gledalci. Zakaj? Ker Sam ljubi s srcem 7-letnika... ker je njegov slogan "All you need is love"... ker drugi nič ne čutijo... in ker vse ženske, ki jih pokaže, svoje otroke zanemarjajo. Točno, retardirani moški je popolna mati. Moje ime je Sam, soap-opera pod krinko "sporočila" (posnetega iz roke!), ni film o hendikepirancu, ki ga igra zvezdnik, ampak film o zvezdniku, ki igra hendikepiranca. In ker ves čas vrtijo priredbe Beatlesov, se zdi, kot da smo prišli na patetično, retardirano, ceneno obletnico mature.

PROTI