Roberto Benigni / Ostržek

Si predstavljate Roberta Benignija v vlogi Indiane Jonesa - ali Terminatorja? Okej, ali pa v vlogi Sneguljčice? Jasno, da ne. Vprašanje je le retorično. No, le retorično bi moralo biti tudi vprašanje: Si predstavljate Roberta Benignija v vlogi Collodijevega Ostržka? Pa ni. Ko namreč Gepetto, stari, ne ravno uspešni igračar, izdela novo marioneto, iz lesa skoči dokaj plešasti, hiperaktivni, 50-letni otrok - Benigni. Čisto resno, huh. In da se razumemo: to ni parodija (ne, to ni Pinocchio, Part Deux), ampak ekranizacija literarne pop klasike. Benigni je najel top snemalca (Dante Spinotti) in top scenografa/kostumografa (Danilo Donati), toda pozabil je najeti igralca, ki bi držal vso to karnevalsko, harlekinsko vodo.

Benigni, narcis, ki se očitno ne vidi, izgleda tako anahronistično in tako dolgočasno sladkobno, da sem na Ostržkove "mitske" epizode - saj veste, na dolg nos, oslovska ušesa, kita, modro vilo in take reči - čakal s pravo muko. Še več, ko ga požre kit, sem navijal za kita. In ko ga hoče velikan skuhati in pojesti, nisem imel nič proti kanibalizmu. Ko pa je začel težiti, da bi rad postal "pravi, resnični fant", sem vedel, da se mu je dokončno zmešalo. Ostržek je na nivoju dobrodelne prireditve - za Benignija.

PROTI