urejanje »
https://www.mladina.si/98731/200309-kino-01/?f=uhhuzgpsygzszzedae7huvzaz711e7

Martin Scorsese / Tolpe New Yorka

Gangs of New York, 2002

Marcel Štefančič, jr.
MLADINA, št. 9, 4. 3. 2003

New York, ki slovi kot talilni lonec, so tragične, apokaliptične reči, ki so se zgodile 11-9, pognale v samopremislek, zato ne preseneča, da Tolpe New Yorka, sicer potopljene v 19. stoletje, v čas, ko se je začel New York spreminjati v ultimativni talilni lonec, v imigrantski El Dorado, izgledajo rahlo postapokaliptično. Bolje rečeno, Scorsesejev epos izgleda tako, kot da se dogaja po padcu New Yorka. Uvodni prizor, v katerem se v newyorškem slumu Five Points leta 1846 brutalno, mesarsko, napol plemensko, kozmično, fantazmagorično udarita dve divji bandi, irski imigranti, alias "Dead Rabbits", ki jih vodi pastor Vallon (Liam Neeson), in šovinistični, rasistični, anti-imigrantski "Nativci", ki jih vodi mizantropski, nebotično diabolični Bill the Butcher (Daniel Day-Lewis), ni namreč nič drugega kot fluidni, groteskni sublimat postapokaliptičnih filmov, prešpikan z retro gothom.

No, po tej vojni, ki vzame pastorja, New York, to mlado mesto, še bolj pade: ko 17 let kasneje na sceno stopi Amsterdam (Leonardo DiCaprio), ki hoče maščevati smrt svojega očeta (ja, pastorja Vallona), je Amerika sredi državljanske vojne, stari slum, ki ga vodi tiranski, fašistoidni, neronsko-kaligulski Bill the Butcher, pa sredi dekadentnega, bibličnega pekla, v katerem se rolajo obračuni, noži, linči, krste, ropi, požari, bordeli, alkohol, prah, baklade, hazard, brezposelnost, revščina, korupcija, vulgarna politika, barbarizem, rasne in razredne napetosti, ksenofobija, izsiljevanje, teror, epidemije, pohlep, kaos, gladiatorstvo in porno žeparka Jenny (Cameron Diaz), toda mesto, retro futuristična poroka divjega zahoda, podzemlja in flamskega tableauja, ima tako vpojno moč, da je stalno na robu eksplozije, do katere pride, ko se osebna, ojdipska vendetta ujame z zgodovino, z rojstvom "moderne Amerike", s puntom degradirane množice. Specifično, 13. julija 1863 ulični obračuni band preidejo v divje, protestne, z vojsko zatrte nemire - množica se upre razredni tiraniji, rasizmu in vpoklicu v vojsko. Ja, zahteva po demokraciji sovpade s protivojnim aktivizmom.

ZA +

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Konzum

Pri levu, Ljubljana

Z levo roko

Izrael je v evropsko gospodarstvo vložil 66 milijard evrov

Zakaj Evropa genocidu ne zmore reči genocid?

Intervju

»Nekateri odseki avtocest potrebujejo širitev, ker so danes preobremenjeni«

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa