Steve Beck / Ladja groze

Ko na začetku napeta zajla, ki se nenadoma strga, potnike italijanske luksuzne prekoceanke Antonia Graza dobesedno preseka na pol, se sicer zdi, da gledate prizor, ki so ga izrezali iz šokerja Brez povratka, toda vse skupaj je tako bombastično in spektakularno, da Ladjo groze čaka le še pot navzdol. V obeh smislih: dol gresta kvantiteta in kvaliteta.

Lahko si mislite: leta kasneje skupina pomorskih oportunistov na čelu s kapitanom Gabrielom Byrneom in Julianne Margulies, šefico reševalne ekipe, potopljeno ladjo odkrije v arktičnih mednarodnih vodah, kar pomeni, da je vse to podvodno bogastvo njihovo, toda ko zaklad pohlepno naskočijo, se jim začne dogajati Kubrickov Shinning - v paketu s pohlepom in plenom dobijo tudi duhove potnikov, ki imajo do "sedmih grehov" tak odnos kot metafizični psycho v trilerju Sedem. Film je tako baročno stiliziran, da ubije atmosfero in napetost. In ja, včasih je že kar smešen, jasno, nenamerno. Če bi se dogajal v vesolju, bi bil prva žrtev Osmega potnika.

PROTI