David Richard Ellis / Brez povratka 2

Če samo pomislite, kaj vse so počeli Jasonu, retardirani psiho-pošasti s Kristalnega jezera, ki vedno udari na Petek trinajstega, če torej pomislite, kako so ga ubijali, mučili, ubijali, trpinčili, ubijali, križali, ubijali, masakrirali, ubijali in še enkrat ubijali, lažje razumete, zakaj je Smrt sklenila, da vzame stvar v svoje roke. Smrt je ultimativni kozmični serijski morilec in ne moreš je pokončati, se je glasil filozofski podton slasherja Brez povratka.

Jasno, nadaljevanje, Brez povratka 2, ni tako neumno, da bi Bergmana prepustilo ptičem: Smrt se vrne. Vprašanje je le - kdo je naslednji? Ko namreč Kimberly (A.J. Cook) na začetku s svojo jasnovidnostjo prepreči hudo prometno nesrečo, je to itak enako katastrofi - Smrt, femme fatale, ki se čuti ogoljufano, pride za vsemi preživelimi, toda na spektakularen, grizlijevski, sarkastičen, niti malo metafizičen način in brez najmanjšega rešpekta do integritete pokojnih.

Požarne lestve, lifti, šipe, golobi in air-bagi so idealni za bizarna, absurdna faširanja človeškega mesa. Filmi niso ustvarili Smrti, toda naredili so jo bolj kreativno. Ni čudno, da slišimo: "Vsak dan in povsod smo absolutno obkroženi s smrtjo." Brez skrbi, Smrt, ki nas obkroža, ni problem - le tehnologijo moramo upgradirati. Kot Tom Cruise v Posebnem poročilu. Ali pa kot Bush v svoji "doktrini preventivnih udarcev", ki je kakopak le zvrst jasnovidnosti.

ZADRŽAN