Jill Sprecher / 13 pogovorov o eni stvari

13 pogovorov o eni stvari je eden izmed tistih filmov, ki mozaično in relativno tiho - okej, kontemplativno - predstavi kopico naključnih, razpršenih likov, potem pa pokaže, da so medsebojno povezani, magari napol mistično. Le zakaj ne? Vsi namreč izgledajo kot camusovske verzije urbanih zombijev - in vsi iščejo srečo, notranji mir, smisel, odrešitev, vero, blaženost, svobodo, saj veste, vse tisto, o čemer so zjutraj na metroju brali v how-to priročniku, new-age pratiki ali pa žepni izdaji Alkimista.

Rutinerji, ki jih kozmični trenutek prelevi v barske filozofe. Še malo prej so bili slepi - zdaj vidijo! V takem baru se vedno znajdejo kak arogantni, samozavestni državni uradnik (Matthew McConaughey), ki mu prometna nesreča - rahlo alkoholiziran zbije bejbo, potem pa zbeži - spremeni svetovni nazor, pa profesor (John Turturro), ki vara svojo ženo (Amy Irving), jasno, s poročeno žensko (Barbara Sukowa), misleč, da to nima nobenih posledic, snažilki z diametralno nasprotnima pogledoma na življenje (Clea DuVall & Tia Texada) in zavarovalniška agenta, ki nihata med večno zagrenjenostjo (Alan Arkin) in večno happy-go-lucky frivolnostjo (William Wise). In tako dalje. Do obveznega tatinskega džankija (Alex Burns), številke 13 in nujnega opozorila, da smo v tem svetu vsi povezani - kot vzrok in učinek.

Kot liki v Andersonovi Magnoliji. V Kasdanovem Grand Canyonu. Ali pa v Altmanovih Kratkih zgodbah. Direktno ali pa le posredno. Sreča je odvisna od interakcije med ljudmi. Sočutje je in. Cinizem je out. Hja, New York Minute. 13 pogovorov o eni stvari je emocionalni popkorn, v katerem hočejo nesrečniki, ki jih prepoznaš po tem, da pijejo in kadijo, spremeniti svoje življenje, a čakajo na čudež. In največji čudež je topla beseda. Šokantno, ne - kaj vse danes ljudje kupijo kot čudež! In pri tem so zelo uvidevni, še več, politično korektni - čudeža ne pričakujejo od kapitala ali pa države. Vsi skupaj so videti kot samoupravljalci, ki so nasedli Kardeljevi - očitno svetovno znani - misli, da človeku sreče ne more prinesti niti partija niti država. Nič, potrebovali bi boljše sogovornike - ali pa kolektivni ogled Solondzeve Sreče.

ZADRŽAN