Troy Miller / Butec in butec 2

Leta 1986 se na gimnaziji srečata dva butca, Lloyd Christmas (Eric Christian Olsen) and Harry Dunne (Derek Richardson). Ne, nista retardirana, ampak "posebna". Ne, in tisto tam ni ekskrement, ampak čokolada. In tista nabreklina v hlačah ni tič, ampak banana. In tisto tam ni tretja dojka, ampak le vlažni sen. In tisto tam ni vagina dentata, ampak zobati fetus. In tisto tam ni tankanje bencina, ampak zažiganje bencina. In tisto tam ni kitajski akcent, ampak lažni kitajski akcent. "Svoje meso si vtaknil v pito moje mame," dahne Harry, heh, kot da bi skušal intonirati Ameriško pito. Nihče si ga sicer ne zdrka v bazen, kot se to rado zgodi v tinejdžerskih farsah, toda veliki v tejle analni komi so le milni mehurčki, ki jih povzroča prdenje.

Film Butec in butec 2 je tako slab, da bi lahko vanj metali popkorn, pa bi vsi raje gledali popkorn. Ni čudno, da o bratih Farrelly ni ne duha ne sluha, kaj šele o Jimu Carreyju in Jeffu Danielsu. Tako dobimo le tipa, ki imitira Jima Carreyja - in tipa, ki imitira Jeffa Danielsa. Ta, ki imitira Carreyja, sicer ni čista brca v rit, toda oni drugi, ki imira Danielsa, je čisti pocar, ki bi ga izžvižgali celo v najslabšem škotskem stranišču. Nič, so si rekli, z imitiranjem Danielsa se ne bomo trudili, navsezadnje, kdo se ga pa sploh še spomni - film Butec in butec je pač nastal predpotopnega leta 1994. Drži, če čas merimo s filmskimi sequeli in prequeli, je 9 let cela večnost. Še več, tisti, ki so se pasli na Butcu in butcu, so že zdavnaj nehali hoditi v kino. In avtorji tegale povsem nepotrebnega, idiotskega prequela so si očitno rekli: posnemimo tako slab in tako ekstatično negledljiv film, da ga bodo takoj vrgli iz kinodvoran - tako bo hitreje prišel na video, dvd in TV, hja, do svoje entuziastične ciljne publike.

ZELO PROTI