Jonas Akerlund / Zadet

Tale trip izgleda tako, kot bi nam hotel režiser reči: veste kaj, Rekvijem za sanje je imel premalo montažnih rezov, premalo je imel bizarnih kadrov, premalo je bil odbit in premalo je potegnil na Trainspotting. In res, film ima kakih 5.000 montažnih rezov, tono klišejev in Jasona Schwartzmana, metamfetaminskega džankija, ki furijasto tezgari za velikega Kuharja (Mickey Rourke). Tudi Jonas Akerlund, švedski režiser, ki je blestel s spoti a la Smack My Bitch Up, hiper tezgari - kot da hoče izumiti MTV. Nobenega klišeja ne zamudi, toda vsakega butne na spid. Ker pa se očitno zaveda, da postaneta kinetičnost-za-vsako-ceno in frenetičnost-za-vsako-ceno na določeni točki dolgočasni, nas nabuta z rečmi, za katere se običajno reče, da so kul - phone-sex lezbijke, tipi, ki non-stop buljijo v TV, Debbie Harry, dilerji s čudnimi imeni a la Spider, skorumpirani policaji, striptizete, groteskne injekcije, bondage, Ron Jeremy, grafiti, tatuji, 200-kilske mame, video igrice, razsuti bungalovi, trailerji, reality TV, zappingi, ekstremni close-upi paranoje in tič v nogavici. Akerlund o mamilih ne pove nič novega, le za vsako ceno hoče biti hipnotičen. Unplugged.

ZADRŽAN