Joseph Kahn / Torque - Divji v sedlu

Če bi pogledi ubijali, bi bili vsi v tem filmu mrtvi že po treh minutah. Iz oči jim štrlijo napol epileptični testosteron, dim, fetišizem in visoki obrati, drug v drugega pa buljijo tako nepremično, kot da hočejo igrati v nemem filmu o piercingu - na žalost odprejo tudi usta. In ko jih odprejo, mislijo, da citirajo Humphreyja Bogarta, toda njihovi dvobesedni stavki izgledajo le kot disfunkcija polpismenega človeka, ki je tako padel na Hitre in drzne, da jih hoče zdaj presaditi v bikersko okolje.

Martin Henderson, ki nadomešča Mickeyja Rourkea, je Ford, grobo-nežni biker, ki so mu storili krivico, Monet Mazur, ki bi se morala definitivno držati nemih filmov, pa je Shane, grobo-nežna bikerka, ki ga je čakala, ko je meditiral na Tajskem. Da pa bi imel scenarist kaj početi, Forda čakajo tudi hummerski FBI (ki ga čaka urad za boj proti korupciji) in dve bikerski bandi - Reapersi, ki izgledajo kot Hellionsi, in Hellionsi, ki izgledajo kot Reapersi. Če dodate še perverzno mrho po imenu China, dobite B-film, ki je v dobrih filmih pobral le najslabše in v katerem so igralci le v napoto kaskaderjem in divjim, nadzvočnim, nadnaravnim dirkam... ee, dirkanju digitalnih efektov, ki so tako poceni kot tip po imenu Henry James. Vsekakor - film, ki je v napoto motorjem.

PROTI